Primož Brezec je bil vrsto let nepogrešljivi član slovenske reprezentance, do tokratnega EuroBasketa pa je bil tudi udeležen pri največjem uspehu izbrane vrste, ki je leta 2009 na EP osvojila četrto mesto. Pred tedni je sklenil svojo košarkarsko pot, a ostaja v tem športu. Ob uspehu Slovenije je bil navdušen.
Kako ste spremljali včerajšnji uspeh slovenske reprezentance?
Bil sem na enem dogodku, a smo vsi spremljali dogajanje in navijali. Vzdušje je bilo fenomenalno. Takšen uspeh je težko opisati z besedami. Dolgo smo čakali na to kolajno. Fantje so si jo resnično zaslužili. Vsa ta želja, izjemen strokovni štab ... Ampak tako kot je dejal Gogi (Goran Dragić; op. p.) po tekmi, vsega ni še konec, čaka nas še ena stopnička. Verjamemo v njih in mislim, da si lahko okoli vratu nadenejo tudi zlato kolajno.
S kom se bo Slovenija pomerila v finalu?
Pričakujem finale s Srbijo, čeprav bi raje videl, da bi se Slovenija srčala z Rusijo. Mislim, da nam bi Rusi bolj odgovarjali, to pa predvsem zaradi višine, ki jo ima srbska reprezentanca. Boban Marjanović in Ognjen Kuzmić sta precej višja od naših fantov in lahko povzročita veliko težav. A če bomo mi ponovili igro iz tekem proti Latviji in Španiji, potem se nimamo česa bati.
Visoka sta bila sinoči tudi brata Gasol ...
Res je, pa smo jih popolnoma nadigrali. Omejili smo ju. Gapi (Gašper VIdmar; op. p.) in Žiga Dimec sta opravila odličen posel pod obročem, izjemno sta se borila. Pravzaprav je vsak, ki je vstopil v igro, naredil svoje in dodal kamenček v mozaiku k zmagi. To je zagotovo dodana vrednost. Igor Kokoškov je skozi celotno prvenstvo rotiral po deset igralcev in na tako dolgem tekmovanju kot je evropsko prvenstvo potrebuješ prav vsakega posameznika.
Bi se strinjali, da je imela v preteklosti Slovenija celo bolj zveneča imena, zdaj pa je prevladala ekipa?
Sigurno je tako. Vidi se, da so pravo moštvo, borijo se skupaj, borijo se eden za drugega. Res si zaslužijo vse pohvale.
So vas predstave presenetile?
Vsekakor tega nisem pričakoval. Zgodovina nam v tem pogledu ni bila naklonjena. Vsi smo potihem želeli to kolajno, a ne vem ... Po tisti tekmi v Stožicah, ko smo proti Hrvaški igrali dobro, je sledil turnir v Izraelu, kjer smo bili resnično slabi. A do takšnih padcev prihaja. dobro, da smo ga doživeli že na pripravljalnem turnirju. Zdaj smo pa nanizali osem zmag, kar je resnično velika stvar.
Z Gogijem ste že igrali, kako pa ocenjujete predstave Luke Dončića?
Zanj ni meje. Igra, kot da bi bil na parketu že 30 let. Njegov pregled nad igro je neverjetne, podaje ... Najboj zgovoren podatek je ta, da je na skoraj vsaki tekmi blizu trojnega dvojčka (dvoštevilčnega učinka v treh statističnih kategorijah, pri Dončiču gre za točke, skoke in asistence; op. p.). A ne bi izpostavljal niti njega niti Gogija. Največja moč naše reprezentance je ekipni duh, ki nas krasi. Upam, da bomo nadaljevali v tem ritmu.
Je to prinesel selektor Igor Kokoškov? Kaj je spremenil?
Gre za ameriški način razmišljanja. Igra se dokaj hitro, kar pa je povsem razumljivo. Če imaš v garaži dva ferrarija, ne boš z ekipo vozil, kot da imaš v rokah 'fičota'. In tako igramo. Proti Špancem se je videlo, da niso zmogli držati našega ritma. To smo izkoristili. Pri Igorju se tudi vidi, da ima poseben odnos z igralci, da verjame v prav vsakega in ti mu to vračajo z obrestmi.
Sami ste zelo mladi zaigrali za reprezentanco. Kaj to pomeni za mladega košarkarja kot je na primer Dončić?
To je zagotovo velika motivacija za nadaljevanje kariere, izjemno za samozavest. Luka Dončić bo še vrsto let nosil slovensko reprezentanco, najlepši občutek pa je nekaj takega začeti s kolajno, še zlasti, če je ta zlata. Seveda vsi upamo, da se bo to zgodilo.
Pred osmimi leti ste bili tudi vi blizu kolajne. Verjetno se takšna reč ne pozabi.
Seveda se spomenm dogajanja na Poljskem. Pred kratkim sem dal izjavo, da z uvrstitvijo v polfinale nismo naredili še nič, da je do kolajne še daleč. Mi smo bili blizu, a ostali praznih rok. V četrtfinalu smo premagali Hrvaško, proti Srbiji smo vodili sedem ali osem točk slabi dve minuti pred koncem, nato pa izgubili po podaljšku. Potem je prišel še poraz proti Grčiji. Resnično sem upal, da se to tokrat ne bo ponovilo. Še ena dodatna reč je ta, da imamo zdaj dva dneva pred finalnim dvobojem. Da se umirimo, da si ohladimo glave in da smo v nedeljo vsi stoodstotni ter se veselimo še ene zmage.
Je manjko počitka odločil, da tudi vi leta 2009 niste prišli do odličja? Tekma s Srbijo je bila slab dan po tisti s Hrvaško, nato pa je takoj sledil še dvoboj z Grki. Načele so vas tudi poškodbe.
Nov način tekmovanja, to, da imaš kakšen dan več med tekmami, se zagotovo pozna. Težko bi zdaj govoril o tem, da je prav to takrat odneslo kolajno. Nismo imeli toliko igralcev v rotaciji, Jale (Jaka Laković; op. p.) je igral po 40 minut skoraj vsako tekmo zaradi poškodbe Gogija. Vse to nam takrat ni bilo v prid (tik pred prvenstvom se je sicer poškodoval tudi Beno Udrih; op. p.).
Pred kratkim ste se odločili za konec kariere.
Star bom 38 let. Poškodbe, dolgoročna odsotnost od doma ... Enkrat je treba pri sebi razčistiti reči in narediti konec neki zgodbi. Imel sem tudi srečo, da sem v Las Vegasu spoznal GM-a (generalnega managerja; op.p.) Clevelanda in da sva takoj 'kliknila'. Ponudil mi je službo oglednika.
Zdaj se boste torej osredotočili na skavting v jadranski ligi?
27. septembra odhajam v Cleveland in dogovorili se bomo točno, kaj bo moj fokus. Prioriteta bo sigurno ABA liga in igralci, ki se lahko prijavijo za nabor lige NBA v letu 2018. Pozoren bom tudi na košarkarje nad 22 letom, ki igrajo v Evropi in bi lahko pomagali naši ekipi.
Pristali ste v eni najboljših NBA ekip.
To je velika čast, da sem dobil delo v takšni organizaciji. Cleveland je v preteklih letih nekoliko zaspal na področju skavtinga v Evropi, zamenjali so veliko pickov na naboru in niso bili dobro pokriti na tem področju. Zdaj je veliko negotovosti, v NBA je vedno več in več evropskih igralcev, ki delajo razliko v ligi, zato so se pri Clevelandu odločili, da bodo dali poudarek na skavting v Evropi. Bil sem v pravem času na pravem mestu.
Cleveland bo v sezono krenil precej spremenjen, prišlo je do menjave zvezdnikov z Bostonom - Kyrie Irving v Celticsih in Isaiah Thomas pri Cavaliersih.
Mislim, da je bila menjava dobra za oba kluba, čas bo pa pokazal svoje. Po koncu lige se bo po domače povedano štelo mrtve. Videli bomo, kdo je bolj profitiral.
Zamenjali ste sicer kopico NBA ekip v svoji karieri. Kje ste najbolj uživali?
V Charlottu, kjer sem dobil pravo priložnost in sem lahko pokazal, da lahko igram v najboljši ligi na svetu.
Zapisali ste se v zgodovino kluba. Dosegli ste prvi koš za to franšizo v ligi NBA.
Tako je. Na to sem ponosen, ne gre za malo stvar.