Optimizmu pred 79. prvenstvom na Češkem botrujeta vsaj dva podatka: Slovenija bo z nekaj izjemami nastopila v skorajda enaki postavi, ki je lani v Sočiju poskrbela za prijetno presenečenje in šok za nekaj bolj uveljavljenih ekip, zraven pa je tudi Anže Kopitar.

Nastop prvega zvezdnika Slovenije je v zadnjih letih postal misija nemogoče. Imel je (prijetne) obveznosti v ligi NHL, dvakrat jih je končal šele z dvigom pokala za najboljšega, enkrat mu jo je zagodla poškodba. V takšnih okoliščinah je bil njegov zadnji nastop že precej oddaljen, v Halifaxu 2008, letošnje slovo še pred končnico pa je odprlo vrata tudi za mlajšega Kopitarja v ekipi. Kot je po nekaj dneh negotovosti namignil že ameriškim medijem: očetu je težko reči ne, tako da se je v sklepnem delu priprav pridružil soigralcem v slovenski izbrani vrsti.

"Cilj je definitivno obstanek v eliti, mislim, da je mogoče celo malo bolj realen kot prejšnja leta zaradi prikazane igre na OI. Lahko se kosamo z najboljšimi reprezentancami. Fantje so bili že zelo blizu tudi kakšnemu takemu uspehu, pa je čisto malo zmanjkalo. Upam in verjamem, da je letos SP, kjer se bo še delček sreče obrnil v našo korist," je o glavni temi pred SP dejal Anže Kopitar.

Zgodovina slab obet za tekmo z Belorusi

Slovenija bo za začetek na SP igrala z Belorusijo. Ta je že kar stara znanka Slovenije na SP, na prvenstvih najvišje ravni imajo Slovenci sicer z "rusko podružnico" slabe izkušnje, tri poraze v treh tekmah, najhujši je bil v Bratislavi 2011 (1:7), vmes pa je padla tudi lepa izkušnja: v kvalifikacijah za pozneje tako uspešni Soči so namreč Slovenci na Danskem poleg domačinov premagali tudi takrat favorizirane Beloruse s 4:2.

"Zavedam se, da sem eden od nosilcev v ekipi. Ampak vsak mora igrati kot posameznik, vsak se zaveda, kaj mora narediti, kaj dati od sebe," svojo vlogo v reprezentanci vidi Kopitar in dodaja: "Naš načrt je, da gremo v posamezno tekmo, odigramo eno in gledamo naprej. Če bi gledali celotno sliko, se lahko hitro uštejemo oziroma zasanjamo. Na vsako se moramo maksimalno pripraviti." Čeprav je priznal, da bi raje igral v končnici NHL, pa se veseli tudi igranja za Slovenijo. Misel, da bo njemu in soigralcem lažje, ker druge ekipe ne bodo v tako močnih postavah kot v Sočiju, pa je hitro zavrgel: "Druge reprezentance imajo večji kader za izbiro. Četrtfinale nas ne bo kar čakal, moramo iti v vsako tekmo posebej, prvi cilj je obstanek, potem pa se lahko pogovarjamo naprej. Soči se je zgodil, mi pa moramo gledati naprej in se pripraviti, kar se da dobro, na sedem tekem, ki nas čakajo."

''O ciljih ni treba kaj posebej razglabljati''

Pri takšnih postopnih razmišljanjih ga je dopolnil tudi vratar Luka Gračnar, eden tistih, ki so se izbrani vrsti prav tako pridružili med zadnjimi. V zadnjih letih je že postal nepogrešljiv člen ekipe, za prvim vratarjem Robertom Kristanom, njegova klubska sezona pa se je končala bolje kot tista Anžeta Kopitarja: s Salzburgom je osvojil naslov prvaka. Tudi on pa pravi, da lanski olimpijski uspeh ni samoumevno zagotovilo, da bo tudi na Češkem vse potekalo po podobnem scenariju.

"O ciljih ni treba kaj posebej razglabljati. Prvi je obstanek, naprej pa je vse možno. To je skupina A, to so same elitne reprezentance. Ritem bo naporen, zato pa tudi veliko in trdno treniramo. Doslej so prvenstva pokazala, da potrebuješ kakšne štiri točke, Avstrijci so s toliko točkami celo izpadli. A mislim, da smo s temi kalkulacijami že malo predaleč: prvenstvo se ni še niti začelo. Treba je iti tekmo za tekmo, potem pa bomo videli, koliko točk bomo nabrali in če bo to dovolj," je povedal Gračnar.