Gorazd Pogorelčnik, vodja panog smučarski skoki in nordijska kombinacija, je v obišrnem intervjuju za spletno strani Smučarske zveze Slovenije (SZS) podrobneje predstavil sistem delovanja obeh športov in se dotaknil tudi ene izmed bolj perečih tem iz sveta smučarskih skokov, tj. delo z individualno ekipo, k čemur se je v preteklosti odkrito nagibal tudi ožigosani Timi Zajc.

Pogorelčnik je izpostavil izzive, s katerimi se pri delu soočajo individualne ekipe, in morebitne posledice na razvoj športne panoge pri  nas. Poudaril je tudi, da se v zadnjih 20 letih nobena vodilna nacija ni posluževala koncepta individualnih ekip, ob tem pa dodal, da ima Slovenija zelo dobro razdelan in prilagojen sistem, ki nam omogoča "biti tako v širšem kot tudi ožjem svetovnem vrhu."

Vprašanja in odgovore o delu z individualnimi ekipami prilagamo spodaj, celoten intervju z naslovom Sistem smučarskih skokov deluje pa si lahko preberete TUKAJ.

Smučarski skoki in nordijska kombinacija sta dva posamična športa, pogovarjamo pa se o delu v skupinah, ekipah, reprezentancah. Kaj pa individualen pristop?

V zadnjem času je veliko govora o individualnih ekipah, predvsem ko gre za tekmovalce članskih kategorij. Naj zgolj omenim, da individualna ekipa zahteva popolnoma enako osredotočenost na posameznega tekmovalca, kot to zahteva ekipa šestih ali sedmih tekmovalcev oz. tekmovalk. Strošek dela torej predstavlja znaten del stroška, naj gre za individualno ali pa ekipo več športnikov.

Magazin Filip Flisar o govoricah: Ni tako tragično

V vsakem primeru ekipa potrebuje trenerja, trenerja pomočnika, fizioterapevta, serviserja, strokovnjaka za opremo (konstruiranje in šivanje dresov), kot redne člane ekipe, hkrati občasno potrebuje drugega pomočnika, zdravnika, ljudi, ki skrbijo za vse vzporedne dejavnosti, kot je logistika, priprava terena za treninge, marketing, PR službo in še bi lahko našteval.

Še največji problem individualnih ekip je organizacija treninga, en skakalec v kritičnih razmerah, nabiranje sreža, dež ali sneženje sploh ne more izvajati treninga. Da ne omenimo socializacijske probleme mladih ljudi (v ekipi tekmovalec živi z vrstniki, ki imajo približno enake potrebe in temo za druženje). V individualnih ekipah pa je generacijski prepad velik. To navedbo so preučile vse velike nacije, kar potrjuje dejstvo, da v zadnjih 20 letih v smučarskih skokih v nobeni vodilni naciji ni bilo individualnih ekip.

Kakšen pa je finančni pogled na individualno ekipo? Kaj to pomeni za SZS in podporo tekmovalcu, ki bi imel individualno ekipo?

Bistvene razlike glede stroškov reprezentančne selekcije in individualne ekipe torej ni. Vprašati se je potrebno ali resnično želimo imeti nekaj tekmovalcev z individualno ekipo in podreti ves sistem od najnižji kategorij navzgor. V tem primeru bo prišlo do finančnega kolapsa, saj klubi in društva ne bodo več zmogli financirati vseh selekcij, ki trenutno spadajo pod okrilje SZS. To preneseno pomeni, da se lahko poslovimo od sistema DPNC, mladinskih reprezentanc, selekcij v nordijski kombinaciji in začnemo delati nov sistem, v katerem bo imelo nekaj tekmovalcev svoje lastne ekipe, vsi ostali pa bodo na plečih staršev in klubov že od svoje rane mladosti. Prepričani smo, da je to začetek konca športne panoge, ki ima pri nas dolgo in močno tradicijo. Trenutno se je zgradil sistem, ki nam omogoča biti tako v širšem kot tudi ožjem svetovnem vrhu. Naj zgolj ponazorim, da imajo največje nacije na svetu do 10 krat višje proračune, s katerimi se borimo s svojim znanjem, zavzetostjo, entuziazmom in sistemom.

Če prav razumem, lahko rečemo, da je dokazano, da individualna ekipa enostavno ne prinaša uspeha, ampak je potrebno zaupati sistemskemu delu, ki je v Sloveniji odlično zasnovan?

Prepričani smo, da bi večja odstopanja od trenutnega sistema pomenila veliko škodo za športno panogo, ki ima v Sloveniji ne le športno, temveč s Planico tudi infrastrukturno tradicijo. Vsak poskus v smer individualizma je sicer lahko kratkoročno uspešen, vendar moramo gledati na sistem kot celoto in razvoj njegove prihodnosti. Gotovo ni vse idealno, vsako leto je potrebno narediti določene spremembe, korake naprej, da bomo ostali konkurenčni t.i. svetovnim velesilam. Prepričani smo, da smo lahko z obstoječim sistemom in nenehnimi razmišljanji in nadgradnjami tudi sami del te elite. Da bomo to postali, pa je potrebno veliko homogenosti tako na klubski kot reprezentančni ravni. Vzpostaviti je potrebno sistem, ki nikomur ne bo kamen spotike, temveč ravno nasprotno. Ne gre le za enega ali dva športnika-ce, temveč njih celo plejado, ki jim je potrebno omogočiti konkurenčne pogoje. In to je odgovornost vseh tistih, ki na Smučarski zvezi skrbimo za razvoj smučarskih skokov. Trenutni sistem širši množici tekmovalcev omogoča, ne glede na finančna ozadja, da lahko trenažni proces opravljajo na visoki strokovni ravni. S takim sistemom, ki ga gradimo, ne bomo izgubljali mladih talentov, temveč jim omogočili enakovredne možnosti udejstvovanja. Individualizem lahko omogoča odlične pogoje zgolj peščici tekmovalcev, ostali, lahko tudi izredno talentirani, žal svojih potencialov ne bodo mogli izkoristiti. Naša odgovornost torej je, da zaščitimo sistem in kar najširši množici tekmovalcev omogočimo optimalne pogoje dela.