"Prle bo vedno na voljo," je o nadaljni reprezentančni karieri dejal Klemen Prepelič, s 13.8 dosežene točke tretji strelec slovenske reprezentance ob njenem lovu na zlato kolajno EuroBasketa 2017. Prav tako je bil tudi tretji asistent, tudi v tej kategoriji sta bila v slovenski izbrani vrsti od njega boljša le člana prve preterke evropskega prvenstva - Goran Dragić in Luka Dončić. "Osebna statistika sploh ni pomembna," je o svojem učinku sicer dejal košarkar iz Slovenske Bistrice.
Vseeno je bil seveda zadovoljen s predstavo v finalu, ko je dosegel 21 točk, mnogi so ga označili za x faktor ob uspehu Slovenije: "Iskreno, kdo ne bi bil vesel takšne predstave? S tem se preživljam. Preživljam družino, bom preživljal svoje otroke. Čim boljše igraš, boljše si nato plačan. To je pomembno. A vseeno je v senci tega trenutka, tega našega velikega uspeha. Ponosen sem nase, ponosen sem na vse fante, brez njih tudi ne bi bilo takšnega Prleta."
"Brez Gorana in Luke bi bilo vse veliko težje, morda tudi nemogoče. Mislim pa, da smo vsi ostali pokazali, da tudi onadva brez nas ne bi mogla zmagovati. Prvenstvo zmagujejo prave ekipe in mi smo to bili. To je bilo pravo 'bratstvo in edinstvo'. Gre za novo generacijo z dodatkom starejših igralcev Gogija (Goran Dragić, op. p.), Gapija (Gašper Vidmar, op. p.) in Zagija (Saša Zagorac; op. p.). Skupaj smo igrali že v mlajših kategorijah, smo že bili povezani, a nikoli ni bilo še tiste iskrice. Letos pa je bilo fenomenalno. res sem bil prijetno presenečen tudi nad Anthonyjem Randolphom, ki se je od prvega dne vrhunsko vklopil. Lahko bi bil tisti šibki člen, ki bi vse skupaj razdrl, a nas je še bolj povezal. Vedno je bil pozitiven. Njemu je bilo najtežje biti stran od družine, od novopečene žene, hčerke ... Vsa čast mu!"
Dragićev prispevek zunaj parketa? "Goran je že tudi sam povedal, da je še vedno Gogi iz Kosez. To je tisto, kar ga dela edinstvenega. Ni vzvišen, vedno je na isti ravni z nami, vedno je pozitiven. Gogi je eden in edini in res upam, da še ni odigral zadnje tekme v slovenski reprezentanci."
Zaradi NBA obveznosti bo novembrski ciklus moral izpustiti tudi Igor Kokoškov, ki je prav tako navdušil Prepeliča: "Iskreno povedano imam v karieri kar srečo s trenerji. Igral sem za res velike, velike trenerje na vseh področjih. Od Zmaga Sagadina, Dimitriosa Itoudisa, Duška Vujoševića, Jureta Zdovca, Aleša Pipana, Saša Filipovskega ... Igor je, kar je meni predvsem všeč, poleg trenerja še izjemen človek. Je sijajen psiholog. Imel sem občutek, lahko vprašate tudi ostale fante, da je vsaka tekma prijateljska. Ni bilo pritiska. Tega je Kokoškov prevzel nase in enostavno si čutil le pozitivno nervozo pred dvobojem. Bilo je, kot da bi vedel, da boš tekmo zmagal. Zdelo se mi je, da smo nepremagljivi, kot da smo mi Dream Team iz ZDA. Na finalni tekmi sem kljub tistima airballoma (ko žoga povsem zgreši obroč in tablo; op. p.) vedel, da se bo nekdo od nas izkazal in zadel. Premagali smo Španijo, Grčijo, Francijo, Latvijo in vedel sem, da nam ena četrtina tega ne bo mogla vzeti."
Še zlasti so bili zanj čustveni zadnji trenutki tekme. "Ne vem, kaj mi je šlo po glavi. Obrnil sem se in videl, da je vse za našim košem zeleno. Bilo je veliko navdušenje. Ne vem, kaj sem razmišljal. Mislim, da se še vedno ne zavedamo, kaj nam je uspelo. Vse skupaj bo še prišlo za nami."
"To zlato je odtehtalo vse tiste bolečine v preteklosti. Odpovedovanja morju, vsem stvarem. Ko so bili prijatelji na morju, sem bil sam v dvorani. Vse je to poplačano."
Bo zmanjkalo ciljev ob naslovu evropskega prvaka? "Ne, to je samo dodatna motivacija. vsi vem, da sledijo kvalifikacije za svetovno prvenstvo, ki bodo velik izziv. Še zlasti, ker ne bo Gorana, najverjetneje tudi igralcev iz Evrolige. Enostavno bomo morali drugi priti s toliko večjo energijo in požrtvovalnostjo, da bomo v največji meri to nadomestili. Upam, da bodo dvorane na domačih tekmah polne. In verjamem, da bodo, saj je Slovenija v košarkarski evforiji."
Ste pripravljeni prevzeti Dragićevo vlogo? "Iskreno povedano je Goran na ravni, ki jo jaz najverjetneje nikoli ne bom dosegel. Če ga bom lahko le malce nadomestil, mi bo v čast. Naredil bom vse, tudi izven terena, da bom preusmeril pozitivne misli tudi na tiste igralce, ki jih tokrat ni bilo zraven. Na igralce, ki so bili z nami na pripravah, ti so zaslužni tudi za ta uspeh. Trudil se bom po najboljših močeh, a še vedno verjamem, da bo z Zoranom na svetovno prvenstvo prišel tudi Goran."
Je že stekla akcija, da se v obstanek v reprezentanci prepriča Gorana Dragića in Gašperja Vidmarja? "Gapija sem že prepričeval, včeraj mi je Rašo (Radoslav Nesterovič, generalni sekretar KZS; op. p.) dejal, naj jaz poskrbim za Gapija in ostale, on pa bo poskrbel za Gorana."
Prepelič je sicer že v sredo odpotoval v Pariz, kjer bo v novi sezoni igral kot član francoskega prvoligaša Levallois Metropolitans, prva tekma ga čaka v soboto. "Omogočili so mi že stanovanje, tako da imam kje prespati," je dejal košarkar, ki je v minuli sezoni sicer branil barve Limogesa, tega je leta 1993 na vrh Evrope popeljal Jure Zdovc. Za Prepeliča in ostale slovenske košarkarje so bili dnevi po finalu izjemno naporni. "Zadnja dva meseca sta bila vrhunska. Tudi vmes je bil že kakšen žur, ki ga novinarji niste uspeli izvohati, kar pomeni, da znamo zadržati skrivnosti. Saj drugače me pa poznate - sem tisti, ki odpira in zapira 'kafane'."
S Parižani Prepelič ne bo igral v Evroligi, zato se bo lahko tudi udeležil kvalifikacijskega ciklusa konec novembra. "Marsikdo mi je že dejal, da sem morda zdaj predober za klub v katerem igram. Mnogi podcenjujejo francosko ligo in pariški klub, ki pa je v svoje vrste na primer pripeljal tudi Borisa Diawa, zanj vsi vemo, kaj je dal evropski košarki."