Kapetanu Jumbo-Visme na letošnji Dirki po Italiji, Novozelandcu Georgeu Bennettu na Giru resnično nič ne gre po željah. Izjemnega pomočnika našega Primoža Rogliča, kateremu so na Giru Nizozemci končno zaupali vlogo kapetana, so mnogi videli kot enega glavnih favoritov za skupno zmago, a stvari se niso niti približno odvile po željah Novozelandca.
Bennett si je v skupnem seštevku z neprepričljivimi nastopi v prvem tednu privozil prevelik zaostanek, tako da se je ekipa v boju za skupni seštevek rajši obrnila k mlademu Norvežanu Tobiasu Fossu, obenem pa je bil Bennett že v dveh etapah eden glavnih favoritov vsaj za etapno zmago, a se mu zaenkrat še ni izšlo po načrtih.
12. etapo je po prepiru z Gianluco Brambillo, ko nobeden ni želel slediti napadu preostale dvojice ubežnikov, končal na tretjem mestu, z napadom pa je poizkusil ponovno na 14. etapi dirke z vzponom na sloviti Monte Zoncolan. Kljub temu da je bil izmed ubežnikov na papirju najmočnejši hribolazec, je etapo končal šele na sedmem mestu, medtem ko se sta se za zmago udarila Lorenzo Fortunato in naš Jan Tratnik, ki je na koncu moral priznati premoč mlademu Italijanu.
Bennettu je dolgo kazalo zelo dobro in kolesarski poznavalci so se spraševali, kdaj se bo končno pognal za obema vodilnima, toda do napada preprosto ni prišlo, medtem ko je Novozelandec dokončno popustil na najstrmejšem delu (20 %) tega najbolj brutalnega vzpona letošnjega Gira. Ciljno črto je z zaostankom večjim od dveh minut prevozil šele kot sedmi, saj je končal kot zadnji izmed petih ubežnikov, ki so bili v ospredju, obenem pa sta ga iz ozadja uspela prehiteti celo dva kolesarja iz boja za skupni seštevek.
A tu se trpljenje na letošnjem Giru popolnoma potolčenega Bennetta še ni končalo. Novozelandec je bil namreč edini kolesar na dirki, ki se je brutalnega vzpona na Zoncolan lotil kar dvakrat. Po spustu z vrha je namreč opazil, da se je klanca ravno lotil njegov moštveni kolega Edoardo Affini, zato je Bennett odločil, da se preprosto obrne in pomaga svojemu kolegu v boju z zahrbtnim vzponom.
Italijan je bil namreč skupaj z Bennettom del bega ter se je skoraj cel dan žrtvoval na čelu ubežne skupine, da bi le ubežnikom pripeljal dovolj prednosti pred zasledovalci, da bi se njegov novozelandski prijatelj lahko s preostali ubežniki udaril za zmago. Bennettu na koncu sicer ni uspelo, a to vseeno ni zmanjašalo hvaležnosti, ki jo je čutil do svojega moštvenega kolega.
Bennett se je tako kljub vsem udarcem, slabim rezultatom in slabemu veremenu odločil, da se tik pred moštvenim avtobusom, ki je čakal pod vznožjem Zoncolana, obrne ter nekaj časa spremlja svojega prijatelja. "Videl sem, da mnogo ljudi misli, da sem dvakrat prekolesaril Zoncolan. Komaj mi je uspelo enkrat, tako da sem v drugo prekolesaril zgolj del vzpona skupaj z Edom, da sem se mu lahko zahvalil in opravičil, ker nisem zmagal," je svojo potezo skromno pokomentiral Bennett.
"Vsaka čast velikemu Edoardu Affiniju, ki je na svojih ramenih nosil ves beg. Sem resnično razočaran, da mi na koncu ni uspelo, toda po takšni etapi preprosto nisem imel več moči v nogah. Do konca življenja bom imel nočne more o teh 200 kilometrih prevoženih naravnost v čelni veter," je fotografijo, ki je preplavila družabna omrežja, pospremil Bennett.
Slednji sicer še vedno neuspešno lovi svojo prvo etapno zmago na najvišjem nivoju (do sedaj je dobil skupni seštevek Dirke po Kaliforniji ter dve enodnevni dirki), medtem ko v skupnem seštevku za Eganom Bernalom na 14. mestu zaostaja že za več ko 18 minut. A če si že Bennett ne bo letošnje Dirke po Italiji zapomnil po najboljših rezultatih, si bodo zagotovo športni navdušenci še zelo dolgo zapomnili njegovo prelepo potezo z vzpona na Zoncolan.