Dolgoletni predsednik NK Triglav Kranj Beno Fekonja je s 1. januarjem 2020 postal profesionalni predsednik društva, kar pomeni, da za svoje delo prejema tudi plačilo. Gre za primer brez precedensa v slovenskem nogometnem prostoru, pri čemer se pod vprašaj postavlja legitimnost profesionalizacije funkcije kot tudi transparentnost delovanja kluba.

Temeljni akt društva NK Triglav Kranj, v katerem so navedene pristojnosti in naloge predsednika, tovrstne zaposlitve ne predvideva, a je obenem tudi ne prepoveduje. O zadevi je odločal upravni odbor društva, katerega vodi predsednik, kar bi teoretično pomenilo, da je sam odločal o svoji zaposlitvi.

MNZ: "Voljeni predstavnik ne more biti zaposlen v društvu."

Mnenje o zadevi je podalo Ministrstvo za notranje zadeve, ki ugotavlja, "da s strani članov društva izvoljeni zastopnik društva ne more biti zaposlen v društvu, saj je kot eden izmed članov pooblaščen za zastopanje društva na podlagi volje članov društva in ne na podlagi sklenitve pogodbe v delovnem razmerju."

Ob tem dodajajo, da je predsednik za zastopanje pooblaščen za mandatno obdobje in ne za čas, ki bi bil določen s pogodbo na podagli predpisov za urejanje delovnih razmerij. "Pooblastilo za zastopanje društva mu preneha s potekom mandatnega obdobja ali z razrešitvijo z mesta zastopnika s strani članov, kateremu je odgovoren za svoje delo, ne s prekinitvijo pogodbe o zaposlitvi, saj bi tem primeru moral sebi podpisati sporazum o prenehanju delovnega razmerja," še pojasnjuje na MNZ.

"Obvladovanje kluba na prostovoljni osnovi ni mogoče"

Povsem drugačno razlago procesa profesionalizacije funkcije pa je podal predsednik Fekonja, ki poudarja, da noben zakon ne prepoveduje zaposlovanja v društvu, enako pa velja tudi za temeljni akt društva NK Kranj.

"Ločevati je treba med funkcijo predsednika, ki se voli tako, kot opredeljujeta statut in temeljni zakon o društvih, in funkcijo, ki je bodisi prostovoljna bodisi poklicna. Glavna razloga, zakaj je upravni odbor sprejel sklep, s katerim je sprožil profesionalizacijo funkcije, sta razvoj in rast kluba. V zadnjih letih je klub tako zrasel, da je obvladovanje kluba na prostovoljni osnovi praktično nemogoče. Če hočemo slediti strategijam in razvoju kluba, potem se moramo stvari lotevati profesionalno. Na podlagi tega je upravni odbor brez mojega glasovanja sprejel soglasni sklep o profesionalizaciji, za podpis pogodbe z menoj pa je pooblastil predsednika nadzornega odbora," je pojasnil Fekonja.

Edini v Sloveniji

Foto: NK Triglav Kranj V nadaljevanju pogovora je sicer priznal, da gre za neustaljeno prakso, a poudaril, da imajo številni klubi zato plačanega drugega visokega predstavnika. "Ponekod imajo prostovoljnega predsednika, pa potem profesionalnega direktorja. To je zelo pogosto. Obstajajo tudi društva, ki so povsem prostovoljna, toda mi se pogovarjamo o nogometnem klubu. Gre za eno najbolj razvitih društvenih panog. Če želimo tekmovati, moramo biti po predpisih Nogometne zveze Slovenije (SZS) registrirani kot društvo. Tako kot se funkcije igralcev iz amaterskih proeobllikujejo v profesionalne, enako velja tudi za zaposlene v društvu."

Na pomisleke MNZ o neskladju med dvoletnim mandatom na eni strani in pogodbo o zaposlitvi na drugi je Fekonja odgovoril: "Mandat predsednika je vezan na voljo skupščine. Ko tega ni več, se mandat ukine. Mandat zaposlitve pa ureja pogodba o zaposlitvi. Moja pogodba je vezana tudi na mandat o zaposlitvi. S pogodbo o zaposlitvi ne utemeljujemo, da sem jaz doživljenjski predsednik, ampak samo to, da v tem trenutku opravljam fukcijo predsednika po volji skupščine."

"Mi smo vse zadeve preverili. Pridobili smo tudi dve pravni mnenji, eno od odvetnika, drugo pa od centra nevladnih organizacij Slovenije (CNVOS). Oba ugotavljata, da aktivnost v nobenem primeru ni v neskladju z zakonodajo ali našimi internimi akti."

Beno Fekonja

Za dodatna pojasnila smo se obrnili na krovno mrežo slovenskih nevladnih organizacij (CNVOS), ki na podlagi pravnega mnenja ugotavlja, da z zaposlitvijo Fekonje ni bilo kršeno nobeno določilo zakona o društvih. "Predsednik društva lahko delo opravlja poklicno oziroma na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Krovni zakon, ki ureja delovanje društev, Zakon o društvih, zaposlovanja v društvih ne ureja. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) pa določa, da je delodajalec lahko vsaka pravna oseba, torej tudi društvo. Prav izrecno za društva ZDR-1 ureja tudi zaposlitev voljenega ali imenovanega funkcionarja oziroma drugega delavca, ki je vezan na mandat (kar predsednik društva brez dvoma je), in sicer določa, da zanj ni potrebna javna objava prostega delovnega mesta in da se v tem primeru lahko sklene pogodba za določen čas," pojasnjujejo na CNVOS in dodajajo, da profesionalizacijo funkcije ni potrebno opredeliti v temeljnem aktu, saj zakon tega ne predvideva.

Ohlapnost zakona zelo nazorno oriše mnenje njihove pravne službe, kjer je zapisano, "da za društva velja splošno pravno načelo, da jim je dovoljeno vse, kar ni izrecno prepovedano." 

CNVOS: "Sklepanje ministrstva je napačno"

V ZDR-1 ni omejitve, da društvo ne bi smelo biti delodajalec ali da ne bi smelo zaposliti predsednika društva, temveč iz njega izhaja ravno obratno. Prav izrecno za društva zakon namreč ureja tudi zaposlitev voljenega ali imenovanega funkcionarja oziroma drugega delavca, ki je v društvu vezan na mandat (kar predsednik društva brez dvoma je) in sicer zanj ni potrebna javna objava prostega delovnega mesta in v tem primeru ne velja splošno pravilo o obvezni sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, temveč je dopustna pogodba za določen čas,

CNVOS v celoti negira mnenje Ministrsta za notranje zadeve, še zlasti ko gre za vprašanje mandatnega obdobja napram pogodbi o zaposlitvi. "Da je sklepanje ministrstva napačno, je še dodatno razvidno tudi iz tega, da je obstoj pogodbe o zaposlitvi odvisen od obstoja pravice zastopanja in ne obratno – če namreč oseba preneha biti predsednik društva (npr. odstopi, je razrešen) je to zakonski razlog za prekinitev pogodbe o zaposlitvi, kar še dodatno kaže, da pravica zastopanja ne izhaja iz pogodbe o zaposlitvi. Pogodba o zaposlitvi mandata sploh ne ureja, pač pa zgolj trajanje delovnega razmerja, pri čemer je v praksi pogosto tako, da se pogodba o zaposlitvi sklene za enak čas, kot traja mandat," pojasnjujejo.

So ga odnesle rdeče številke?

Zanimivo je, da je Fekonja v plačano službo na NK Kranj "prebegnil" po tem, ko naj bi ga zaradi slabega poslovanja in rdečih številk odslovili z mesta direktorja idrijske komunale, kar pa sam odločno zavrača.

"Konec leta se mi je iztekel mandat, nadzorni odbor mi je ponudil v.d. funkcijo, kot nekakšno premostitveno rešitev, da se bomo kasneje pogovarjali naprej, jaz pa sem jasno povedal, da delam tam, kjer vidim dolgoročno vizijo. Nisem videl smisla, da bi se čez eno leto pogovarjali, ali bomo ali ne bomo, zato sem ponudbo odklonil," je povedal.

Za dodatna pojasnila smo se obrnili tudi na Komunalo Idrija, kjer pa so nas napotili na spletno rubriko Novice, a tam razen o razpisu za novega direktorja o razlogih za prekinitev sodelovanja s Fekonjo ni zapisanega ničesar. "Drugih informacij vam žal ne moremo dati," so nam skopo odvrnili.