Po poročanju Dalmatinskega portala so na sodišču v Splitu potrdili obtožnico proti 63-letnemu Željku Badži, nekdanjemu poveljniku paravojaške enote v Obrovcu. Ta je bil obtožen, da je ob koncu leta 1991 s pripadniki svoje enote ubil Luko Modrića, po njem je ime dobil tudi njegov vnuk, v kraju Zaton Obrovački.

V obtožnici je zapisano, da so Badža in njegovi podrejeni Modrićevega dedka srečali, ko je ta pasel koze in ga brez razloga ustrelili. Kasneje so se zapeljali do zaselka Meki Doci in ubili še šest oseb.

Kazenska ovadbo je policijska uprava v Zadru spisala sicer že leta 2020, obtožnica pa je bila vložena letos, zdaj pa je postala pravnomočna. 

Po pisanju Indexa Badža zadnjih deset let živi na neznani lokaciji v Avstraliji. Za njim je od januarja razpisana mednarodna tiralica; hrvaška pa bo zdaj sprožila postopek za njegovo izročitev.

Odvetnik obtoženega je sicer poudaril, da so bili v preiskavi zaslišani tudi sorodniki žrtev, a da nihče od njih ni bili očividec dogodka ter tako niso mogli podati povsem natančnih informacij. Obramba je še izjavila, da je Badža nekaj časa živel tudi na Hrvaškem in o tem ni obvestil pravosodnih organov, saj ni bil seznanjen s tem, da je proti njemu uvedena preiskava. "V aprilu 2023 je bil o tem obveščen njegov sin, a takrat se osumljeni ni več nahajal v državi," je še dejal odvetnik.

O umoru svojega dedka je v svoji avtobiografiji spregovoril tudi zvezdnik madridskega Reala: "Imel sem šest let, ko so mojega dedka Luko nedaleč od hiše ustrelili četniki. Takrat nisem mogel dojeti te izgube, ne morem jo niti danes. Le kratko je bil del mojega življenja, a dovolj dolgo, da je v meni pustil sled družinske ljubezni, privrženosti in predanosti. Ko sem bil majhen, se je vedno igral z menoj. Ko sem dovolj zrastel, da sem se lahko sam gibal, me je vedno jemal s seboj, na pašo, na razna popravila, v trgovino po potrebščine, imel me je za svojega pomočnika. Bil sem vzhičen, ko me je peljal na lov na zajce in jerebice, ko mi je med skupno fotografijo dovolil, da lahko držim njegovo lovsko puško. Dajal mi je vtis varnosti, ko je bil v bližini, ugodje, ki je izviralo iz skupnega druženja. To so občutki, ki so kazali na njegovo posebnost. Oboževal sem ga."