V letu, ki se je šele začelo, je reprezentančni rokomet obremenjen s tekmovanji, ki se nizajo kot po tekočem traku. In to zgolj zaradi interesa dveh institucij – Evropske in svetovne rokometne zveze. Slednji pač ne zanima kakovost tega športa, gre jima le za to, da izpeljeta tekmovalni sistem. Tako svetovna in evropska prvenstva so po mnenju večine strokovnjakov tudi terminsko neustrezna. Ker so vrinjena sredi sezone, časovna stiska IHF in EHF prisiljuje, da tekmovanja izpeljejo v vsega desetih dnevih. Igralce pa v tem obdobju čaka osem tekem. Preveč. Posledica nesmiselnega tekmovalnega ritma so številne poškodbe. V večini reprezentanc zaradi tega manjkajo zveneča imena. Veliko je tudi tistih, ki so na prvenstvu, a so obremenji z zdravstvenimi težavami.

Španci so bili leta navajeni na varnost, ki jim jo je dajal s svojimi obrambami David Barrufet. Toda poškodba ga je izločila s prvenstva. Zaradi strgane mišice neposredno pred prvenstvom bo slednjo gledal prek malih ekranov. Španci žalujejo še za enim izjemenim igralcem Uriosom Fonesco, najboljšim krožnim napadalcem na svetu, brez obeh in desnega krila Tomasa Gonzalesa pa furija ni niti senca ekipi z zadnjih največjih tekmovanj.

Prvenstvo na Norveškem je osiromašeno tudi za najboljše desno krilo sveta, Hrvatom Mirzo Džombo. V dresu kockastih ne bo niti Vedrana Zrnića, ni veliko manjkalo pa ne bi bilo niti virtuoza Ivana Balića, najboljšega igralca sveta zadnjih nekaj let. Hrvaški in španski strokovnjaki so pri njem diagnosticirali akumulirano utrujenost!

	Termin tekmovanj je povsem zgrešen. Bolje bi bilo, da bi prvenstva organizirali bodisi junija bodisi septembra. Veselin Vujović

Boljše sreče niso bili niti Danci, ki ne morejo računati na Sorena Strygera, enega najboljših igralcev na desnem krilu. Pri njem so se pojavile težave s kolenom, a ni ostal zgolj brez nastopa na Euru, temveč je tudi njegova nadaljna kariera vprašljiva. Gostiteljica Norveška se že več mesecev trese zaradi poškodbe svoje največje zvezde Kristiana Kjellinga. Neposredno pred začetkom tekmovanja je poškodbo sicer za silo saniral, a strah je prisoten. Trener ga čuva kolikor se le da, sicer pa tako ali tako več sodeluje z medicinskim osebjem kot pa s stroko in soigralci.

Zaradi poškod igralcev so največ težav napovedovali Franciji, ki pa se glede na dosedanji potek evropskega prvenstva z njimi še dobro kosa. Evropski prvaki izpred dveh let na Norveškem ne morejo računati na Guillauma Gilla, Michela Guigouja, Cedrica Burdeta in Joela Abatija. In kar je najhuje, to so le nekatera imena. Najbolj znani in najbolj poškodovani. Z naštetimi “osmoljenci” bi brez težav sestavili moštvo, ki bi bilo najresnejši kandidat za osvojitev naslova evropskega prvaka. Vsaka reprezentanca ima še nekaj igralcev, ki so pod strogo zdravniško kontrolo. Upajo, da bodo zdržali, upajo …