Tadej Pogačar se je na 108. izvedbi francoske pentlje v zgodovino vpisal kot najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Vnovič, tako kot leto prej, je osvojil tri prestižne majice - rumeno za skupnega zmagovalca, belo za najboljšega mladega kolesarja ter pikčasto za najboljšega hribolazca.

Dvaindvajsetletnega slovenskega kolesarskega asa so zaradi dominacije na tokratni dirki po Franciji že začeli primerjati s takšnima velikanoma kot sta bila Eddy Merckx in Bernard Hinault, Belgijec in Francoz sta po petkrat osvojila Tour de France, ter s padlim šampionom Lancom Armstrongom, ki je bil najboljši kar sedemkrat, a so mu po priznanju jemanja nedovoljenih poživil vse naslove odvzeli.

Primerjave so na plan prišle še zlasti po 19. etapi, ko je Pogi v maniri omenjenih uveljavil svoj položaj v kolesarski karavani in z lovljenjem in kasnejšim pogovorom ustavil poizkus pobega ob neprimernem trenutku.

Rumena majica Pogi pokazal, da je glavni, zahteval je konec napada

Hinault in Armstrong sta si zaradi svojih dejanj prislužila naziv 'patron Toura'. Američan je s svojim statusom v karavani utišal in izločil marsikaterega nasprotnika, sloviti Bretonec z nadimkom Jazbec pa je med drugim znan tudi po tem, da se je leta 1984 med etapo zapletel v pretep s stavkujočimi pristaniškimi delavci, ki so na svoje razmere opozorili z zaporo ceste.

"Verjetno je postavil svetovni rekord v številu udarcev, ki jih lahko podeliš v pol minute. V njih je planil kot sprinter proti cilju ob koncu sprinterske etape, njegove roke so bile povsod. Pomislili smo 'sranje, nekoga bo ubil', a se je nato hitro pomiril," se je dogodka v knjigi Jazbec Williama Fotheringhama, ta je med drugim pisal tudi o Merckxu, spomnil nekdanji zmagovalec Toura in Gira ter svetovni prvak Stephen Roche.  Jazbec, ki je prihajal iz bretonske kmečke družine, se je ustavil šele, ko mu je nekdo od delavcev rekel: "Veš, Bernard, lačni smo." Pred tem je Hinault v pretepu že utrpel zlom reber.

Tako Hinault in Armstrong sta bila znana po tem, da se jima ni bilo dobro postaviti na pot do želene zmage, v peletonu pa je bilo bolje, da si upošteval njuno voljo. Pogačar se je nasmejal ob ideji, da bi ga imeli za 'patrona' ali 'šefa' v kolesarski karavani. "Nimam rad primerjav, vsak kolesar je nekaj posebnega, ima svojo osebnost in vse ostalo. Nimam se za šefa. Tu smo zaradi dirke in uživanja v njej. Kar pride, pride, vendar se nerad primerjam z s komerkoli," je dejal Pogačar. 

"Ni vredno!" Armstrong opozarja Pogačarja: Tako se vse skupaj začne

Foto: Epa Tadej Pogačar

Ta je končno zmago osvojil z več kot petminutno razliko. Na opazko, da je izgledalo, da bi lahko zmagal še z višjo prednostjo, pa je odvrnil: "Ne, mislim, da ne. Menim, da sem na tem Touru iz sebe iztisnil maksimum. V Pirenejih sem bil zelo zadovoljen s svojima zmagama, a če sem pošten, sem poizkusil napasti že prej, a ni šlo. Na koncu je zadoščalo za etapni zmagi. Potrudil sem se po najboljših močeh, tako kot vedno sem dal svoj maksimum in bilo je dovolj."

Po nedeljskem slavju na Elizejskih poljanah v Parizu ga je danes že čakala pot na Japonsko, kjer bo že čez dober teden na sporedu cestna preizkušnja. "Vsakdo, ki bo lahko sledil Tadeju, bo blizu zmage," sicer opozarja zmagovalec zadnjih dveh etap Toura Wout van Aert, sicer klubski kolega Primoža Rogliča.

Dominacija Pogačar kot novi kanibal svetovnega kolesarstva Številke Slovenci daleč pred vsemi, drugim gre to v nos

"Tokio res prihaja hitro, ne bo veliko časa za regeneracijo. Tu je še časovna razlika, na Japonskem bo zelo vroče in vlažno. Odhajam po nove izkušnje, sem pa super motiviran, saj so olimpijske igre le vsaka štiri leta. Poskušal bom zgrabiti, kaj se mi bo ponudilo, poskušal bom dirkati na zmago," je za cyclingnews.com sklenil Pogačar.