Dolgoletni delavec v smučarskih skokih Gabriel Jelko Gros in zdajšnji nogometni selektor Srečko Katanec sta Bloudkovi nagradi prejela za izjemen prispevek k razvoju slovenskega športa, dolgoletni atletski funkcionar Martin Steiner za življenjsko delo v športu, olimpijska prvakinja v judu Tina Trstenjak pa za izjemen športni dosežek.
"Jaz Bloudka izredno spoštujem, ker vem, kaj je naredil in v kakšnih pogojih je deloval. Ni naredil izredno veliko samo za smučarske skoke. Če imaš takega človeka, vizionarja, se šport razvija. Ne vem, kakšni bi bili skoki brez njega. Prva misel, ko sem izvedel, da sem Bloudkov nagrajenec, je bila, da sem izredno ponosen in počaščen, ker sem prišel v družbo tistih, ki so to nagrado že dobili. To niso samo tisti, ki dosežejo medaljo na velikih tekmovanjih, ampak tisti, ki so pustili pečat v športu," so bile misli Grosa.
"Nagrada mi pomeni ogromno. Ko dobiš nagrado v imenu človeka, kakršen je bil Stanko Bloudek, tako vsestranski človek, poln talenta, od konstruktorja do športnika ... Mi je v čast in dolžnost, da se tudi v prihodnosti obnašam tako, kot sem se do zdaj," je dejal Katanec.
"Nagrada mi pomeni veliko. Prva misel, ko sem izvedel, da sem nagrajenec, je bila presenečenost, moram priznati. Bil sem počaščen. Veseli me, da so v širšem slovenskem prostoru prepoznali moje desetletno delo kot pozitivno, nagrada je epilog tega," pa je povedal Steiner. Trstenjakove na Brdu pri Kranju ni bilo.
Bloudkove plakete za življenjsko delo v športu so prejeli Rudolf Bregar, Janez Ivan Hafner, Stanko Kerčmar, Tomi Partl in Igor Željeznov, za pomemben tekmovalni dosežek pa Vesna Fabjan, Janja Garnbret, Veselka Pevec, Domen Škofic in Anamari Velenšek.
Predsednik odbora za podeljevanje Bloudkovih nagrad Miroslav Cerar je pojasnil, da je do razpisnega roka, ki je bil 16. december 2016, na njihov naslov prispelo skupno 67 vlog za 50 posameznih nominirancev. Skupno je bilo kar 85 predlagateljev, posameznikov ali organizacij.
Za nagrado je bilo predlaganih 27 kandidatov, od tega je bilo največ, 11, predlaganih za življenjsko delo, štirje za izjemen dosežek v športu in devet za izjemen prispevek k razvoju slovenskega športa. Za Bloudkovo plaketo je bilo 26 nominirancev, med njimi so prevladovali predlogi za pomemben športni rezultat, teh je bilo kar 15, za prispevek k razvoju športa jih je bilo pet in življenjsko delo sedem.
"Zanimivo pa je tudi, da v zadnjih letih noben predlog ni prispel po pretečenem razpisnem roku in da po številu predloženih vlog prevladuje osrednjeslovenska regija, sledijo ji Štajerska, Gorenjska in nato Primorska in Prekmurje. Odbor je ugotovil, da so vloge prispele iz 24 krajev po Sloveniji in da ni nobenega predloga iz Maribora in Jesenic, nekoč trdnjav slovenskega športa," je pripomnil nekdanji vrhunski slovenski telovadec Cerar.
Podelitev so si ogledali tudi predsednik Slovenije Borut Pahor, ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc. Makovec Brenčičeva je v svojem govoru uvodoma izpostavila: "Slovenija je država, ki ima šport v svojem DNK-ju. Vsako leto je kategorija 'športni uspehi leta' polna vrhunskih dosežkov. Vsako leto znova."
"Na slovenski šport, na dosežke in na strokovno delo v športu smo lahko upravičeno ponosni. Šport na rekreativni ravni marsikomu polepša življenje, vsekakor pa ga naredi kakovostnejšega. V mladih spodbuja cilje in pripomore k njihovemu zdravemu razvoju. Vrhunski šport z naravnost neverjetno odličnimi rezultati pa ne samo da razveseljuje državljanke in državljane, pač pa jih tudi neverjetno poenoti," je še dejala Makovec Brenčičeva.