Plačljivi kokpiti uničujejo F1? Kje pa!

Foto: Žurnal24 Maldonadu je sedež omogočilo državno naftno podjetje in tako je novemu dirkaču W
"Velika škoda je, da so sedeži formule 1 naprodaj," pravi lani dirkač Virgina, Lucas di Grassi. Pa so plačljivi dirkači res nekaj slabega za F1, jo uničujejo? So res nekaj novega? Preberite naša razmišljanja.
Oglej si celoten članek

Javnost v zadnjih tednih razburjajo odkrite besede manjših moštev formule 1 o tako imenovanih plačanih dirkačih. "Ni treba, da bi dirkač s seboj prinesel poln kovček denarja. Dovolj bo, če mu bodo denar zagotovili lastni sponzorji," je dejal vodja ububožane Hispanie, Colin Kolles. Ta ima za novo sezono za zdaj le enega dirkača – Indijca Naraina Karthikejan (sedež je dobil z milijoni indijskega avtomobilskega koncerna Tata). V Hispanii želijo, da bi tudi drugi dirkač s seboj prinesel 10 milijonov sponzorskega denarja, saj za kolikor toliko solidno sezono potrebujejo 30 milijonov proračuna.

"Velika škoda je, da so sedeži formule 1 naprodaj. Ekipa mi je večkrat rekla, da če bi šlo le za rezultate, bi zagotovo ostal. Žal je bil denar glasnejši," je dejal Brazilec Lucas di Grassi, ki je ostal brez mesta pri Virginu, potem ko ga je izrinil Belgijec Jerome d`Ambrosio. Podobno je tudi pri Sauberju (Mehičan Sergio Perez je dobil kokpit s pomočjo Telmexa), Renaultu (Rus Vitalij Petrov s podporo Lade in ruskih naftnih milijonov) in Williamsu. Navijači so najbolj razburjeni prav nad slednjimi, saj je brez sedeža ostal Nemec Nico Hülkenberg (očitno bo le testni dirkač Force Indie) v prid Venezuelca Pastorja Maldonada. A dejstvo je, da tudi nekoč uspešna ekipa Franka Williamsa komaj shaja, da je lani ostal brez največjih sponzorjev in ga je tako rešil šele venezuelski naftni koncern. Še več:  ta petek so pri Williamsu objavili, da bodo dali svoje delnice na borzo, da bi si zagotovili dolgoročni obstoj.

Kritiki še pravijo: ni čudno, da ob taki politiki gledanost formule 1 pada. Napaka! Velika napaka, jim sporočamo! V sezoni 2010 je dirke spremljalo 527 milijonov ljudi, je
ta petek sporočil FOM, s čimer je gledanost F1 znova narasla prek številke 500 milijonov in s tem na rekordno raven iz prve polovice 90. let. Lani je FOM produciral 16 tisoč ur televizijskega progama. Slika je šla v 187 držav. Sezona 2011 bo prelomna – v izbranih državah prihaja HD.

Pa so kritike na račun te nove politike res upravičene, je to res tako slabo, kot bi radi nekateri prikazali? Kot prvo: ne gre za novo politiko. 15 in več let nazaj se je to redno dogajalo, nato pa je sledilo obdobje dobrih 10 sezon, ko sta se v formuli 1 cedila med in mleko in so prav vsa moštva na veliko zapravljala za dirkače in razvoj. V zadnjih letih se je to korenito spremenilo: finančna kriza je v prvi vrsti načela prav avtomobilsko industrijo, že pred tem pa so omejili tobačne pokrovitelje (nekoč glavne pokrovitelje ekip formule 1).

In kot drugo: denar oziroma sponzorji v ekipo pridejo, če ima le-ta uspehe in če je dve nedeljski uri v središču pozornosti na malih ekranih. V konkurenci 12 moštev pač vsi ne morejo zmagovati. In kako lahko potem ekipe iz spodnje polovice razpredelnice dobijo sponzorje? Tako, da poiščejo dirkače iz dirkaško manj razvitih držav, kjer bodo dirkači in njihova moštva v središču medijskega zanimanja, tudi če ne bodo med najboljšimi. In nato ruskim, indijskem, venezuelskim … koncernom ni težko vložiti denarja v te ekipe. Kakorkoli že: v najboljših ekipah bodo še naprej najboljši dirkači, v slabših pa taki, ki ob talentu potrebujejo še milijone – kot je nekoč že bilo. Žal v Sloveniji tako močnih podjetij nimamo, sicer bi v formuli 1 morda že imeli kakšnega dirkača – saj še pomnite, kako pri nas ni bilo posluha za David Rotarja že na stopnički imenovani formula 2.

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.