"Imel sem svoje težke trenutke, ampak imel sem tudi dobre. Imam srečo, ker nekateri ljudje s to boleznijo zelo hitro umrejo. Vesel sem, da je to težko leto zdaj za menoj, in da se lahko osredotočim na to, da s vrnem k svojemu življenju," je povedal Stilijan Petrov, kapetan Astona Ville, ki je marca lani izvedel, da ima levkemijo, nato pa začel junaški boj z zahrbtno boleznijo, v katerega so se vključili tudi navijači birminghamskega kluba, njegovi nekdanji soigralci in trenerji.

Petrov, ki se je Villi pridružil leta 2006, pred tem pa odigral sedem sezon pri Celticu, je ta teden na treningu obiskal tudi soigralce. V pogovoru za klubsko spletno stran se je spomnil tudi trenutkov takoj potem, ko je izvedel diagnozo. Na začetku je namreč mislil, da gre zgolj za prehlad.

"Na začetku sem mislil, da sem zgolj prehlajen, da ni nič resnega. Ko so mi povedali diagnozo, sem bil kar malce šokiran, ampak sem jo sprejel in si želel čimprej začeti z zdravljenjem," je povedal Petrov, ki se mu stanje iz dneva v dan izboljšuje.

Navijači niso pozabili: aplavz vsako 19. minuto

"Končal sem z intenzivnim zdravljenjem in od zdaj bo lažje, dve leti bom na tabletah. To je bilo zelo, zelo dolgo leto, ampak zdaj, po vsem tem zdravljenju, se lahko vrnem k normalnemu življenju. Podpora vseh navijačev, kluba in igralcev je bila izjemna."

Navijači kluba iz Birminghama, ki se v letošnji sezoni krčevito bori za obstanek, so v 19. minuti vsake tekme namenili aplavz svojemu kapetanu. Številko 19 je Petrov seveda nosil še do marca lani, ko je po tekmi z Arsenalom v Londonu dobil novico, ki mu je spremenila življenje.

"Devetnajsta minuta je bila preprosto izjemna. Tako so mi pokazali svojo podporo in ljubezen. Ne vem, kako bi se zahvalil navijačem, ker je bilo neverjetno. Včasih se šalim s prijatelji, ki mi pošljejo sporočila, v slogu: 'Še vedo dobivaš aplavz v 19. minuti, kdaj bodo nehali?!'"

Petrov je zatrdil, da bo zdaj najprej nekaj časa preživel z družiino: "Pokazal jim bom, da se stvari vračajo v normalne tirnice, in da se počutim bolje. Otroci so me še posebej pogrešali in veseli so, da sem doma. Upam, da bom kmalu odprl svojo fundacijo, da bi začel zbirati denar za dviganje ozaveščanja o levkemiji in drugih dobrodelnih organizacij."