Foto: Boštjan Tacol Kolumnisti 01.04.12, david buovski, kolumnisti, foto: bostjan tacol Peter Prevc je fenomenalen športnik. S svojim talentom, fizičnimi sposobnostmi, vztrajnostjo, disciplino, predvsem pa s psihološko pripravljenostjo je tekmece v letošnji sezoni deklasiral, kot še nihče v zgodovini. Zasluženo je pobral vse lovorike, mlade v Sloveniji navdušil za smučarske skoke in v Planico privabil več kot 100.000 gledalcev. 

Ob tem Peter javnosti vedno znova kaže lastnosti, ki se nam zdijo simpatične: ob uspehih ostaja skromen, zna se pošaliti, ob porazih zna čestitati tekmecem, se v pravem trenutku zahvaliti navijačem ... Gre za vzornega športnika, na katerega smo lahko v Sloveniji še kako ponosni. In obenem smo lahko razočarani, ker je vsa Petrova veličina znana le manjšemu delu športnih navdušencev.

Več nogometnih sodnikov kot skakalcev

Smučarski skoki oziroma poleti so večje pozornosti deležni v peščici držav po vsem svetu, še to praktično le v Srednji in Severni Evropi. Pogojno je zraven še Japonska, vendar ko skakalci enkrat na leto pridejo v skoraj dvomlijonski Sapporo, tribune še zdaleč niso polne. Podobna zgodba je v Severni Ameriki, kjer so smučarski skoki, tako kot na vseh preostalih celinah, športna "eksotika". V to se lahko prepriča vsak, ki spremlja količino in obseg športnih objav na prepoznavnih medijskih znamkah kot so Reuters, AP, BBC ... Na ekipni tekmi v Planici (gre za svetovni pokal) je sodelovalo osem držav, kar je samo po sebi dovolj zgovorno. Tudi v Nemčiji je skokom v primerjavi z nogometom, rokometom, košarko in drugimi športi namenjeno precej manj prostora, podobno je na Poljskem.

• Peter za Maribor, Domen za Olimpijo

Da so skakalci precej postranski del športne družine priča še nekaj dejstev: Peter Prevc je v zanj sanjski sezoni 2015/16, najboljši v zgodovini svetovnega pokala, z nagradami bruto zaslužil manj kot skoraj vsi slovenski nogometaši s svojimi pogodbami v Serie A. 

• Prevc največji zaslužkar sezone

Zgovorni so tudi podatki o številu tekmovalcev. V Sloveniji, kjer so smučarski skoki "nacionalni šport", je v vseh starostnih kategorijah manj kot 600 skakalcev. Za primerjavo: pri Nogometni zvezi Slovenije (NZS) ta številka znaša skoraj 40.000, le nekaj tisoč igralcev manj ima pod svojim okriljem Košarkarska zveza Slovenije. Samo NZS ima več kot tisoč sodnikov in več kot 1500 
registriranih trenerjev z licenco.

Lahko bi našli še več primerjav, toda vse bi vodile do istega zaključka: v Sloveniji je smučarskim skokom posvečeno toliko pozornosti, kot nikjer drugje na svetu. Zdi se, da je pretekli teden celotna Slovenija govorila le o Petru Prevcu in kolegih (no, nekaj pozornosti je pobrala še neka Mirela iz Big Brotherja). Prevc se je glede na vse kamere in mikrofone usmerjene vanj morda res počutil kot v kakšnem resničnostnem šovu.

Svetišče pod Poncami

Športni psihologi vedo povedati, da je šport za marsikoga danes nadomestek religije, vrhunski športniki pa (pol)bogovi. Poistovetimo se z njihovimi vrednotami, želimo jih posnemati, jim izkazati spoštovanje in občudovanje. Da Slovenci v skakalcih vidimo vzor popolnega športnika je še nekaj drugih elementov: smo (delno) alpski narod, v bivši državi smo bili "skijaši", ko so se drugi narodi ukvarjali z drugimi športi, v skokih ima Slovenija kopico zmag, medalj, stopničk, legend ... Poleg tega je pri spremljanju skokov na delu še ena najbolj osnovnih človeških želja - letenje in s tem povezano obvladovanje prostora.

Foto: Saša Despot Planica 2016 Tudi sam sem že kot otrok spoznal globoko vez, ki jo ima slovenski šport s Planico. Moj oče se je rodil v makedonskem Štipu, zimskih športov praktično ni in jih še vedno ne gleda. Z izjemo skokov. Tako sem že kot fantič poslušal o Planici, svetovnih rekordih, nekemu "čudaku" Mattiju Nykänenu, ki je na svojstven način dominiral v svetovni konkurenci, pa o Ulagi, Norčiču ... Tako sem se že kot zelo mlad zavedal, da imajo smučarski skoki, posebej pa smučarski poleti, v naši državi posebno mesto. In tudi moj dve leti in pol star sinček posnema "prevca". Usede se na omaro, počaka na veter in zastavico, se zaleti in skoči ... In se dere: "Peter Prevc!" Slednji je poleg nekaterih najbolj znanih nogometašev in košarkarja Stepha Curryja edini športnik, ki ga prepozna v kateremkoli trenutku - v dresu ali "civilki".

• Polete je gledal vsak tretji Slovenec

Vse to razlaga letošnjo kolektivno evforijo v Planici, katere glavni junak je bil velešampion Peter Prevc. V Planici se je zgodil pojav, ki ga športni navijači v večini držav doživljajo ob uspehih nogometne reprezentance. Gre za psihološki in sociološki fenomen, ki ga je težko opisati. Takšne enotnosti, kot jo je čutiti ob navijanju za skakalce v dolini pod Poncami, ni v podalpski državici zaznati praktično nikjer. Tudi ob uspehih Tine Maze ali Petre Majdič ni bilo moč opaziti takšnega zanosa kot v Planici.

Foto: Saša Despot planica 2016 Dejansko gre za svetišče slovenskega športa, kamor romajo tudi privrženci drugih športov. Ne gre le za športni dogodek, ampak za medijski in družbeni spektakel, kjer se želijo pokazati vsa vidnejša slovenska podjetja in kjer navijajo tudi vodilni slovenski politiki. 

Na žalost je možnost prenosa vse te podpore, enotnosti in optimizma na druga družbena področja zelo majhna, a šport nas vendarle lahko nauči marsikaj. V Planici je moč videti, da je slovenski narod sposoben pozdraviti uspešnost, da smo lahko ponosni na nekaj našega, tudi če se drugim to ne zdi tako pomembno, predvsem pa to, da je v ljudeh še dovolj pozitvne naravnanosti in veselja.

Ne sme nas zanesti

A vse skupaj nas, prav zaradi primerjave z ostalimi športi, ne sme zanesti. V Sloveniji imamo skoraj sto skakalnic, torej eno na šest skakalcev. Novi člani klubov imajo ob vadnini zagotovljeno opremo za treniranje, skakalne trenerje pa že sedaj izvažamo. Ob nedavnih uspehih več kot dovolj pogojev za uspešno nadaljevanje tradicije smučarskih skokov med Slovenci. Imamo z državnimi in evropskimi sredstvi zgrajen nordijski center, ki je med najboljšimi in najlepšimi na svetu.

• Letos v Planici rekorden zaslužek

NZS si je Brdu pri Kranju sama zgradila nogometni reprezentančni center, v ta namen je črpala lastna sredstva in se prijavljala na razpise krovnih mednarodnih organizacij. A v času gradnje je bilo iz tega razloga manj razpisov NZS za klube: za gradnjo igrišč, kupovanje opreme, šolanje trenerjev ... Lahko bi dejali, da je država, ki je na primer pomagala zgraditi tudi vrhunski gimnastični center, tako dala vedeti, da ji 40.000 nogometašev in njihove družine pomenijo manj kot nekaj sto skakalcev. Tudi to je posledica skakalne evforije.

Toda zaradi vseh čustvenih navezav med Planico in slovenskim narodom še zdaleč ne želim obsojati investicije v dolino pod Poncami, ki jo, tako kot (skoraj) vsako investicijo v šport, pozdravljam. Planica je simbol, je del nacionalne identitete. Morda prav zato, ker imamo Slovenci do skokov in poletov drugačen odnos kot ostali narodi. Ne smemo pa se slepiti, da bo ime Peter Prevc slavo Slovenije poneslo na vse konce sveta. Peter je vreden občudovanja, a ga na žalost pozna premalo ljudi.

Foto: Saša Despot planica 2016