Bojan Prašnikar tudi več kot deset let po ligaškem in pokalnem slavju s takratnim Maribor Teatanicom ostaja edini slovenski trener, ki mu je uspelo osvojiti "dvojčka". Njegovemu nasledniku Darku Milaniču sta sanje v Stožicah razblinila kolega na domžalski klopi Darko Birjukov in nekdanja vijolica Damir Pekič, ki je zabil dva zadetka, zadnjega tudi z igralcem manj na igrišču. V enem najboljših, če ne najboljšem finalu v zgodovini tekmovanja, je Pekič v prvem polčasu tudi zgrešil enajstmetrovko, Maribor pa se je vrnil po zaostanku z 1:3.

Nepozaben večer v Stožicah je napovedal že začetek tekme, ko je Juninho, kasneje tudi najboljši nogometaš tekme po izboru novinarjev, zabil s fantastičnim prostim strelom s 40 metrov že v tretji minuti tekme, a je sodnik Damir Skomina njegov evrogol upravičeno razveljavil, saj je šlo za indirektni prosti strel, ker je bil prekršek dosojen zaradi "visoke noge" enega izmed vijoličastih. Domžalčani so povsem prevladovali in redno pretili s streli od daleč, Maribor pa je zabil iz praktično prve priložnosti.

Dejan Mezga je po globinski žogi že obšel vratarja Nejca Vidmarja in streljal proti praznim vratom, a so Domžalčani žogo izbili z golove črte. Toda nevarnosti še ni bilo konec, saj je Željko Filipović najvišje skočil na podajo Mitje Vilerja iz kota, ki je sledil akciji, in zabil za vodstvo. Odgovor Domžal je prišel hitro, prišel pa je lahko samo z ene noge - Juninhove. Najboljši mož na igrišču je z volejem mojstrsko zaključil akcijo soigralcev in v 22. minuti izenačil na 1:1. Rumeni so spet prevzeli pobudo in Marko Drevenšek se je le na nekaj centimetrov približal zadetku, toda žoga je od bloka zletela za las mimo gola Radana.

Domžalčani so na odmor vseeno odšli z zasluženo prednostjo, ko je sodnik Skomina po prekršku Marcosa Tavaresa v kazenskem prostoru dosodil enajstmetrovko v njihovo korist, Pekiču pa jo je Radan s pomočjo prečke ubranil. Toda spet je bilo potrebno počakati le na podajo iz kota, ki je sledil, saj je bil na prvavem mestu prav Pekič in žogo pospravil v mrežo za 2:1.

Drugi polčas je minil v izmenjavanju priložnosti na eni in drugi strani. Najprej je Jovan Vidović za las zgrešil s strelom z glavo, toda kaj kmalu so se spet veselili Domžalčani. Mitja Zatkovič je po podaji Juninha ostal sam pred Radanom, a se zaigral z dolgotrajnim preigravanjem, žoga pa je srečno prišla še do enega navdušujočega nogometaša v sredinem večeru, Mata Šimunovića, ki jo je pospravil v mrežo. 3:1 za Domžale v 51. minuti - konec za Maribor? Tudi tokrat ne, saj so se Milaničevi varovanci vrnili, kot že ničkolikokrat letos.

Že v enem naslednjih napadov je porozni obrambi Domžal pobegnil Robert Berič, toda Vidmar ga je še pravočasno zaprl, zato pa Krčan ni grešil v 55. minuti, ko je podobno kot Juninho v prvem polčasu spuščeno žogo na drugo vratnico mojstrsko zaustavil s prsmi in z volejem pospravil v mrežo za zadetek priključka. Domžalčani se niso znali otresti mariborskega pritiska in Darko Zec je v 62. minuti podrl Beriča, ki je še enkrat več pobegnil, in zakrivil enajstmetrovko. Vidmar je bil na žogi, toda strel Mezge je bil premočan - 3:3!

Tekma se je začela prevešati v korist Štajercev, sploh ko je bil zaradi (pre)dolgo odlašanega drugega rumenega kartona izključen Dalibor Teinović, toda kot se rado zgodi, je imela deseterica Domžal v rokavu še enega asa. To je bil sicer večinoma nevidni Pekič, ki je po podaji iz kota po dveh poizkusih le premagal Radana in zabil zmagoviti zadetek. Mariborčani so do konca močno napadali, Berič je imel lepo priložnost v situaciji ena na ena z Vidmarjem, toda usoda je hotela , da je bila noč v Stožicah tokrat rumena in ne vijolična. Enkrat za spremembo.

Izjavi po tekmi:
Darko Birjukov, trener Domžal: "To je bil res praznik nogometa. Oboji smo pokazali, da smo zasluženo na vrhu lige in to je videla cela Slovenija. Dve najboljši ekipi v tej sezoni sta prišli v finale, na koncu pa smo zmagali zasluženo, ne bi pa bilo nezasluženo, tudi če bi zmagal Maribor. Ta pokal je še manjkal Domžalam, zmaga nam pomeni ogromno."

Darko Milanič, trener Maribora: "Za nami je čudovita tekma, v kateri je bilo veliko dobre igre in zadetke. Kot trener sem ponosen na to, kako so fantje odigrali, želel pa bi si več, želel bi si zmagati. Veliko energije smo porabili, da smo se po zaostanku za dva gola vrnili. Tempo je bil fantastičen in na nismo ga mogli nenehno zdržati. Bili smo tudi blizu izenačenju, pritisnili smo, imeli priložnosti, žal nismo zadeli, najbolj sem razočaran, da smo dobili dva gola po kotih, povrh vsega pa so bile podaje ob teh kotih slabe."

Hervis pokal Slovenije, stadion Stožice, finale:

NK Domžale : NK Maribor 4:3 (2:1)
Juninho (25), Pekič (39, 78), Šimunović (51); Filipović (15), Berič (55), Mezga (63/11-m)
RK: Teinović (76/Domžale)
Pekič (Domžale) je v 38. minuti zgrešil enajstmetrovko.