Kako bi opisali svoje občutke po osvojeni zlati kolajni?
Težko je opisati, kako se počutim. Ta zmaga za Francijo pomeni za francosko košarko tako veliko ... Bila je dolga in neverjetna pot. Ničesar ne bi spremenil. Osvajal sem že druge kolajne in končno je prišla tudi zlata. Neverjetno. Počutim se zelo srečnega. Hvala vsem, ki so verjeli v nas. Zelo sem zadovoljen.
Kaj bi dejali tistim igralcem iz NBA, ki so izpustili EP?
Nikogar ne želim obsojati. Osebno zelo rad igram za svojo državo, na to sem ponosen. Imam srečo, da igram za tako čudovit klub, kot je San Antonio. Trener Gregg Popovich mi dovoli igrati za reprezentanco, bil je tudi prvi, ki me je poklical po četrtfinalu in polfinalu ter mi zaželel srečo, saj je vedel, kako močno si želim osvojiti zlato. Dal mi je tudi nekaj nasvetov. Na priprave bom prišel malce utrujen, a morda mi bodo zdaj, ko imam kolajno (smeh), pogledali malce skozi prste .
Kakšno je vaše fizično počutje?
Zelo sem utrujen. To se je v finalu poznalo, a je imel trener Vincent Collet pripravljen izvrsten načrt. Dejal mi je, naj zaupam soigralcem, saj me bosta pokrivala tudi po dva igralca. Dejal mi je, da če bom dosegel deset točk, bomo zmagali. 'Svoje si dosegel, zdaj naj se izkažejo tudi soigralci,' je rekel. Vse je predvidel pravilno. Zaupal sem mu, zaupal sem soigralcem, in tokrat sem resnično igral kot organizator igre, vanjo sem poskušal vključiti prav vse soigralce. Zelo sem vesel, da so vsi sodelovali v zmagi, to je najlepši način, kako doseči uspeh.
Pred 13 leti ste osvojili zlato kot mladinec. Kako bi ocenili pot do članskega zlata?
Leta 2000 smo osvojili tisto prvenstvo in takrat sem v srcu začutil, da rad igram takšno košarko, uživam v igranju za reprezentanco. S soigralci smo si obljubili, da bomo skupaj osvojili tudi prvo člansko zlato za Francijo. A pojavil se je Pau Gasol s Španijo in vse je trajalo precej dlje (smeh). Pauu sem dejal, da je prav on razlog, da se vseskozi vračam na evropska prvenstva in se trudim po najboljših močeh. Rekel sem mu, da je on razlog, zakaj lovim to kolajno toliko let. A zato je ta uspeh zdaj še slajši. Najboljši tekmec te vselej žene naprej. S Francijo smo prišli zelo daleč. Do leta 2005, ko smo bili tretji, Francija 50 let ni osvojila ničesar. Nato smo le še napredovali. Pred dvema letoma smo bili veseli uvrstitve v finale, kjer pa so nas Španci razbili. Pred finalom sem obiskal vsakega soigralca v sobi in mu dejal, da ne obstaja možnost, da jutri izgubimo. To leto bomo zmagali!
Kako bi primerjali naslove v NBA in ta podvig?
To je zelo težko primerjati. San Antonio je izjemno mesto z veliko navijači, a zmagati za vso državo ... To je šele velik pritisk, ki ga je treba nositi vsak dan, vsako tekmo. Občutek je drugačen. Oba sta izjemna. S Francijo sem čakal na to 13 let, s Spursi sem bil prvak že trikrat, a upam, da bom vsaj še enkrat. Tudi s Francijo, ker čez tri leta se bom pa res upokojil, če prej tega še nisem povedal (smeh).
Boste zaigrali na SP v Španiji proti Pauu Gasolu?
(smeh) Ne vem še. Bom videl, kako se bom počutil. Zdaj sem izjemno utrujen, pred mano je dolga sezona. Sicer imam srečo, da me trenira Popovich, ki me ne ubija na vsakem treningu. Upam, da bo z nami ostal trener Collet – on je eden izmed glavnih razlogov, da prihajam vsako leto. Skrbi za moje telo, on je moj evropski Popovich, ni mi treba trenirat dvakrat na dan. Ve, da se lahko zanese name na tekmi. Želim, da ostane. Govoril bom s predsednikom zveze, da mu poveča plačo (smeh).
Je kakovost EP trpela zaradi manjkajočih zvezdnikov?
Vsako evropsko prvenstvo je težko, vsak tekmec na EP je težko premagljiv. Menim, da je bilo naše moštvo leta 2011 boljše, igrali smo lepšo košarko. Vsaka ekipa je pogrešala nekaj igralcev, a raven je bila zelo visoka. Košarka je z vsakim dnem boljša, tekmeci so vedno boljši. To je globalni šport. Košarka je včasih smešna, nikoli ne veš, ali ti bo uspelo zmagati. Kot sem dejal, smo imeli leta 2011 boljšo ekipo, a smo izgubili. Vseeno bom z veseljem vzel to zlato kolajno (smeh).