Dario Veron je zabil odločilno enajstmetrovko in Paragvaj popeljal v prvi finale Cope Américe po 32 letih. Pričakovano, bi lahko dejali, a srečanje je minil povsem v znamenju Venezuele. Trikrat so zadeli prečko in v podaljšku dominirali z igralcem več (pordečel je Jonathan Santana). Paragvaju ni uspel pomagati niti Roque Santa Cruz, ki je vstopil v drugem polčasu, a tekmo šepajoč zapustil po vsega sedmih minutah. Tako je bilo po 120 minutah 0:0 in sledili so streli z bele točke. Paragvajčani so zadeli vseh pet, Justo Villar pa je ustavil slab poizkus Franklina Lucera.

Ko je za 5:3 zadel Veron, se je začelo … ne veliko slavje Paragvaja, temveč pretep igralcev in trenerskega štaba obeh moštev. Po nekaj minutah jih je policija le ločila in pospremila v slačilnice, saj so s tribun začeli leteti razni predmeti. Tako se je Paragvaj v finale uvrstil brez "prave" zmage: v skupini je enkrat izgubil in trikrat remiziral, nato pa so tako četrtfinale kot zdaj polfinale dobili po streljanju enajstmetrovk. Za Venezuelo bo že tekma za tretje mesto s Perujem največji uspeh v zgodovini, saj gre za reprezentanco, ki je vrsto let veljala za najslabšo v Južni Ameriki.

"Treba je priznati, da smo se še enkrat srečno izvlekli. A šampionske ekipe morajo imeti tudi srečo, tako je to v nogometu. V njem ne zmagujejo vedno boljši, zato se nimamo česa sramovati. Rezultat je vendarle najpomembnejši," je po tekmi športno priznal Villar. "Kako naj bomo zadovoljni? Bili smo boljši, nadzorovali tekmo, napravili vse, kar je bilo potrebno, a zato nismo bili nagrajeni. Trdo smo delali, napravili veliko, toda pravega vračila ni bilo. Upam, da se nam bo to vrnilo drugič," je bil nezadovoljen selektor Cesar Farias, ki je imel obilo pripomb na obnašanje tekmecev. "Nogometaši in vodstvo Paragvaja so ves čas provocirali. Mislim, da smo si zaslužili vsaj nekoliko več spoštovanja."

Copa América, Mendoza, polfinale:

Paragvaj : Venezuela 5:3 (0:0, 0:0)