Venezuelka Yulimar Rojas, srebrna iz Ria 2016, je v finalu troskoka na olimpijskih igrah v Tokiu v zadnjem poskusu dosegla nov svetovni rekord, ki zdaj znaša 15,67 m. Že v prvem poskusu je napovedala odličen izid, saj je s 15,41 m popravila najboljšo olimpijsko znamko.
Prejšnji svetovni rekord Ukrajinke Inesa Kravec iz leta 1995 je znašal 15,50 m, olimpijski Kamerunke Francoise Mbango Etone iz Pekinga 2008 pa 15,39 m.
Drugo mesto je s portugalskim rekordom 15,01 metra osvojila Patricia Mamona, tretje pa s španskim rekordom 14,87 m Ana Peleteiro. Branilka olimpijskega naslova iz Ria Kolumbijka Caterine Barguen, svetovna prvakinja v letih 2013 in 2015, je s 14,25 m zasedla deseto mesto.
Troskok, ženske: ZLATO: Yulimar Rojas (Venezuela) SREBRO: Patricia Mamona (Portugalska) BRON: Ana Peleterio (Španija)
Dve zlati kolajni v skoku v višino
Katarec Essa Mutaz Barshim in Italijan Gianmarco Tamberi sta si na olimpijskih igrah v Tokiu razdelila prvo mesto. Tako kot na koncu tretji Belorus Maksim Nedasekau sta zmogla uspešno preskočiti višino 2,37 m.
Katarec kot Italijan sta vse višine do vključno 2,37 m zmogla v prvem poskusu, medtem ko sta letvico pri 2,39 m trikrat podrla. Gre sicer za višino olimpijskega rekorda, ki jo je leta 1996 v Atlanti dosegel Američan Charles Austin. Potem so ju vprašali, če bi rada še skakala v podaljšku, a sta to možnost odklonila in se na koncu skupaj veselila olimpijskega zlata, poročajo tuje tiskovne agencije.
Tretji Belorus je prvo višino 2,19 m zmogel v drugem poskusu, potem je bil uspešen do 2,33 m, po neuspelem poskusu na višini 2,35 m pa se je odločil, da jo izpusti in takoj poskusi na višini 2,37 m. To se je pozneje izkazalo za pravo odločitev, saj jo je zmogel že v prvem poskusu, za kar je bil na koncu nagrajen z bronom.
Barshim, svetovni prvak iz let 2017 in 2019, ima zdaj cel komplet olimpijskih odličij, potem ko je bil v Londonu 2012 tretji in pred petimi leti v Riu de Janeiru drugi. Tamberi pa je z zlatim olimpijskim odličjem prišel do uspeha kariere kot tudi tretji Nedasekau.
Skok v višino, moški:
ZLATO: Essa Mutaz Barshim (Katar)
Gianmarco Tamberi (Italija)
BRON: Maksim Nedasekau (Belorusija)
V sprintu na 100 m zmaga za Evropejca
Italijan Lamont Marcell Jacobs je novi olimpijski prvak v teku na 100 metrov. V finalu je na olimpijskih igrah v Tokiu s časom 9,80 premagal Američana Freda Kerleyja (9,84), bron je dobil Kanadčan Andre de Grasse (9,89).
Jacobs je tako postal prvi olimpijski zmagovalec v tej prestižni disciplini po dobi jamajškega zvezdnika Usaina Bolta, ki je slavil na prejšnjih treh igrah v letih 2008, 2012 in 2016.
Najhitrejši čas polfinala je imel imel sicer Kitajec Su Bingtian, ki je s časom 9,83 sekunde dosegel tudi nov azijski rekord. Le dve tisočinki počasnejši je bil Američan Ronnie Baker. Rekorden dosežek je v polfinalu odtekel tudi Jacobs (9,84 sekunde), ki se je z novim evropskim rekordom v finale uvrstil po času. Ta dosežek je nato v finalu še popravil za štiri stotinke. Kitajski atlet pa je v finalu končal le na šestem mestu z 9,98.
Je pa v polfinalu presenetljivo obstal Američan Tryvon Bromell, ki je v polfinalu za 100 m potreboval točno 10 sekund.
Prvič po letu 2000 se je zgodilo, da v finalu moškega tega na 100 m ni bilo jamajškega predstavnika.
100 m, moški: ZLATO: Lamont Marcell Jacobs (Italija) SREBRO: Fred Kerley (ZDA) BRON: Andre De Grasse (Kanada)