Olimpija se je pred današnjo tekmo zavedala, da jo samo en način pelje v evropsko tekmovanje: ne ponoviti napak s prve tekme, ko je pravzaprav sama podarjala priložnosti tekmecem, po drugi strani pa popraviti učinkovitost. Naloga je bila težka, domačo ekipo, ki se je na prvem dvoboju izkazala za trdno obrambno zasedbo, pa je spodbujalo še več kot 15.000 glasnih navijačev, ki so napolnili stadion v središču Trnave. Na koncu je, tudi pred nekaj sto slovenskimi navijači, Olimpija morala priznati premoč tekmecem s skupnim izidom 1:3.
Ljubljančani so tako na zadnji stopnički obstali pred vrati evropskega tekmovanja, ki so ga začeli v kvalifikacijah Lige prvakov, končali pa po treh kvalifikacijskih krogih Evropske lige.
V primerjavi s prvo tekmo pred tednom dni v Stožicah je trener Safet Hadžić - ta je kot dežurni strateg medtem zamenjal Aleksandra Linto - v moštvo vrnil Matica Črnica, odpovedal se je Marku Putinčaninu in Danielu Avramovskemu, v napad pa je, kot je napovedal, postavil Abassa Issaha, ki je danes igral zadnjo tekmo v zelenem dresu, saj se bo preselil v tujino v Nemčijo.
Začetek tekme je nakazal, kako bo dvoboj potekal. Olimpija je morala več tvegati in je bila aktivnejša, domači pa so se spet, tako kot v Ljubljani, zasidrali v obrambi in prežali na napake tekmecev. A so se ljubljanski načrti kmalu porušili; začetne akcije Issaha, strel od daleč Branka Ilića in akcija Kingsleyja Boatenga po sredini niso bile najbolj nevarne za Martina Chudyja, po drugi strani pa je Spartak udaril že iz prve nevarne akcije.
V 12. minuti je imela domača ekipa prosti strel na desni strani, podal je Erik Grendel, pred golom pa je bil preveč osamljen Boris Godal in je s strelom z glavo v daljši kot vrat Aljaža Ivačiča zadel, s tem pa močno otežil že prej ne prav lahko nalogo gostov.
Ti so potrebovali deset minut, da so spet lahko sestavili kakšno konkretnejšo akcijo; Issah je v 23. minuti priboril prosti strel z 22 metrov, ki ga je odlično izvedel Rok Kronaveter, a se je izkazal Chudy z dobro obrambo.
Pozneje Olimpija ni več imela pravih priložnosti za začetek preobrata; čvrsta domača ekipa ni delala veliko napak, slovenski prvaki pa niso bili tako nevarni, kot bi želeli in morali biti. Nekaj polpriložnosti (Matic Črnic, Kronaveter in Boateng) so domači zlahka ustavili, sami pa večkrat zapretili iz protinapadov.
A ob pravem času, le tri minute pred koncem prvega dela, je Olimpiji nato le uspelo. Po podaji Boatenga je bil pred golom na pravem mestu in dovolj spreten Nik Kapun, zadetek za 1:1 pa je obudil že skorajda ugasle upe po preobratu - zanj pa je Olimpija potrebovala še dva zadetka v drugem delu.
Olimpija je drugi polčas začela tako, kot je končala prvega: napadalno, iskala je nov gol, toda prodor Boatenga in prosti strel Kronavetra v prvih petih minutah še nista obrodila sadov.
Spartak je igral precej grobo, uspešno "kradel" sekunde, a tudi dobro nadzoroval potek dvoboja, Olimpijo sicer puščal do svojega kazenskega prostora, toda brez pravih zaključkov so bili gostje vse bolj oddaljeni od tako želene Evrope. Če pa bi Grendel v 68. minuti bolje izpeljal protinapad, ko je bil sam na Olimpijini polovici, bi bila usoda gostov že zapečatena.
A nekaj upanja je še ostalo, Hadžić je v igro poslal Stefana Savića, v 72. minuti pa je od daleč nevarno meril Dino Štiglec, a je domači vratar dobro posredoval, tako da je žoga zletela za las mimo gola. Podobno je bilo v 75., ko je z glavo poskušal Kronaveter. Isti igralec pa je nato v 80. zapretil še po prostem strelu, žoga pa je odletela tik nad prečko.
Nekaj minut zatem je svojo ljubljansko zgodbo končal Issah, namesto njega je vstopil mladi Asmir Suljić. A za preobrat je bilo takrat že zdavnaj prepozno, Spartak pa je na navdušenje skoraj polnega stadiona brez večjih težav pripeljal tekmo do zanj srečnega konca v evropski ligi.