Kolesarska sezona se počasi bliža koncu, toda še pred "počitnicami" je kolesarje pričakal še zadnji veliki vrhunec sezone, kolesarsko svetovno prvenstvo v avstralskem Wollongongu, ki se je zaključilo s cestno dirko članov.
Dirka, ki se je začela v Helensburghu, se je po 267 kilometrih zaključila v Wollongongu, obmorskem mestu nekoliko južneje od Sydneya. Kolesarje je pričakalo kar 13 vzponov, tekom katerih so se kolesarji morali dvigniti za skoraj 4000 višinskih metrov.
Za razliko od edinega dosedanjega svetovnega prvenstva v Avstraliji, ki se je leta 2010 (ko je svetovni prvak postal Norvežan Thor Hushovd) odvilo po pretežno ravninski trasi v Geelongu, je bila tokratna trasa dosti zahtevnejša.
Najtežji preizkus dneva je kolesarje čakal na samem začetku, na krogu imenovanem Mount Keira. Krog je namreč dobil ime po 8,7-kilometrskem vzponu s povprečnim naklonom 5,7 %, katerega so kolesarji prečkali po 42 kilometrih dirke. Šlo je za ogrevanje pred krogi po mestu Wollongong, kateri so prišli na vrsto 10 kilometrov po spustu z Mount Keire.
Trasa se je nato zaključila z dvanajstimi 18-kilometrskimi mestnimi krogi, izmed katerih vsak vsebuje vzpon na Mount Pleasant. Gre za 1,1-kilometrski vzpon s povprečnim naklonom 7,7 %. Morda se ta kratek vzpon ni zdel pretežka ovira za najboljše kolesarje sveta, a po 260 kilometrih dirkanja je vse skupaj precej drugače. Po zadnjem prečkanju je čakalo kolesarje še 8 kilometrov do cilja.
Trasa v Wollongongu je bila tako kot ustvarjena za specialiste za hribovite klasike. Pričakovati je bilo dirko, kjer bodo iz skupine favoritov počasi odpadali kolesarji, ki ne bodo imeli "pravih nog", medtem ko se bo skupina iz kroga v krog redčila, odločilni napad pa se je pričakoval med zadnjim ali predzadnjim vzponom na Mount Pleasant, po katerem kolesarje čaka tri kilometre spusta in še pet kilometrov vožnje po ravnem.
Večina kolesarskih navdušencev je tako nemudoma pomislia na Wouta van Aerta in Mathieua van der Poela, ki bi na papirju morala biti najhitrejša izmed sprinterjev, ki lahko preživijo takšno traso. Med preostalimi favoriti pa se je najbolj omenjalo Francoza Juliana Alaphilippa, Belgijca Remca Evenepoela in našega Tadeja Pogačarja.
Na koncu se je za najmočnejšega izkazal ravno Evenepoel, ki je iz vodilne skupine napadel na začetku zadnjih dveh krogov, medtem ko je na predzadnjem vzponu na Mount Pleasant strl tudi še edinega preostalega sopotnika Alekseja Lucenka.
Belgijski superzvezdnik si je nato s suvereno vožnjo privozil mavričasto majico, medtem ko je v ozadju z zaostankom dveh minut in 21 sekund sprint za srebro dobil Francoz Christophe Laporte, z bronasto medaljo pa se je moral zadovoljiti Avstralec Michael Matthews.
Prvi favorit van Aert je končal na četrtem mestu, prvo peterico pa je zaključil Italijan Matteo Trentin. Jan Tratnik, katerega je glavnina na drugem mestu ujela šele 40 metrov pred ciljem, je na koncu končal na 12. mestu.
Glavni slovenski up Pogačar je v času Laporta končal preizkušnjo na 19. mestu, medtem ko je za dodatnih 10 sekund na 30. mestu zaostal Jan Polanc. Jaka Primožič, ki je skoraj vseh 267 kilometrov preživel v begu, pa je z junaško vožnjo na koncu zasedel 68. mesto. Za Remcom je zaostal šest minut in 11 sekund. David Per in Domen Novak preizkušnje nista dokončala.
POTEK DIRKE:
Po zelo eksplozivnem začetku dirke, ko so si sledili številni napadi, se je po 10 kilometrih dirke v ospredju uspela izoblikovati skupina 12 kolesarjev. V njej so se nahajali Simon Pellaud, Pier-André Coté, James Fouché, Lukasz Owsian, Michael Kurkle, Emils Liepins, Juraj Sagan, Bilguunjargal Erdenebat, Guy Sagiv, Nicolas Sessler, Scott Mcgill ter tudi Slovenec Jaka Primožič!
Skupina ubežnikov, v kateri je imela izmed glavnih favoritov svojega predstavnika le Slovenija, si je hitro uspela privoziti prednost šestih minut. Prisotnost Primožiča v begu je omogočala Sloveniji, da ji ni bilo potrebno sodelovati in pomagati pri narekovanju tempa v glavnini, kar bi se sicer pričakovalo od moštva z enim glavnih favoritov dirke.
Med vzponom na Mount Keiro pa je sledila prava eksplozija. Francija je navila izjemen tempo, prepolovila prednost ubežnikov na tri minute, obenem pa uspela "strgati verigo". Glavnina se je tako prepolovila, prva skupina pa si je pred drugo ob vstopu na krog po Wollongongu privozila dve minuti prednosti.
V prvi skupini približno 40 kolesarjev se je nahajala večina francoske reprezentance, a brez Alaphilippa, medtem ko sta bila v njej tudi van Aert ter naš Pogačar. V drugi skupini pa so ostali zadaj poleg Alaphilippa še favoriti, kot so Biniam Girmay, Remco Evenepoel in Michael Matthews.
Iz prvega dela glavnine nato napadejo Luke Plapp, Ben O’Connor, Pavel Sivakov, Pieter Serry in Samuele Battistella, ki prečkajo ciljno črto 11 krogov pred koncem z minuto in pol zaostanka za ubežniki. V ozadju je drugi del glavnine s pomočjo Nemcev, ki so opravili večino dela, ujel prvi del glavnine. V lov za ubežniki in petimi zasledovalci sta se nato nemudoma podala Nico Denz in Andreas Leknessund.
150 kilometrov pred ciljem skupina petih zasledovalcev ujame ubežnike. Pred glavnino ima sedm minut in pol prednosti. Ko pa 130 kilometrov pred ciljem prednost pade pod 6 minut, glavnina ujame še Leknessunda in Denza.
Ko pa se na čelo glavnine postavijo Nizozemci in Španci, se začne prednost ubežnikov še hitreje topiti. Znotraj zadnjih 100 kilometrov pade pod 4 minute.
V zadnjih 80 kilometrih, ko je prednost ubežnikov padla pod minuto in pol, pa je med vzponom na Mount Pleasant napadel Battistella, kar je precej razredčilo ubežno skupino. Njegov ritem je lahko sledilo le sedem kolesarjev, kot zadnji tudi Primožič.
Na istem vzponu pa je le kako minuto kasneje iz glavnine napadla nova skupina kolesarjev, v kateri so prevladovali francoski in belgijski kolesarji, med drugim tudi Remco Evenepoel. Med bolj zvenečimi imeni so se v njej znašli tudi Nairo Quintana, Romain Bardet, Quentin Pâcher, Jai Hindley, Neilson Powless in Aleksij Lucenko. Izmed Slovencev se je v njej znašel le Jan Tratnik. Pogačar, Alaphilippe in van Aert so vsi ostali v drugi skupini, ki je zaostajala štiri kroge pred koncem že minuto za skupino napadalcev.
Skupina z Evenepoelom kmalu ujame preostalo osmerico ubežnikov, medtem pa skupina s Pogačarjem 55 kilometrov pred ciljem zaostaja že za več kot minuto in 45 sekund.
Prednost vodilne skupine se je povzpela že konkretno čez dve minuti, dobrih 40 kilometrov pred ciljem pa je na Mount Pleasant navil tempo Pogačar, narekovanje tempa so nato prevzeli Francozi in prednost dva kroga in pol pred ciljem znižali na dobro minuto, a se je slednja zaradi nesložnosti v skupini znova povzpela na dve minuti.
Dva kroga pred ciljem pa sta silovito napadla Evenepoel in Lucenko, medtem ko so se v lov za njima iz vodilne skupine podali še Mauro Schmid, Pascal Eenkhoorn, Lorenzo Rota ter Mattias Skjelmose Jensen. 30 kilometrov pred ciljem je četverica za vodilno dvojico zasotajala 15 sekund, skupina s Tratnikom je zaostajala 45 sekund, glavnina pa že več kot dve minuti in pol.
Remco se med najstrmejšim delom vzpona v predzadnjem krogu reši tudi Lucenka, na omenjenem delu pa stik s svojo skupino po celem dnevu v begu izgubi tudi fantastični Primožič.
V zadnji krog je Evenepoel vstopil s približno 45 sekundami prednosti pred Lucenkom, medtem ko so štirje zasledovalci zaostajali minuto in deset sekund, Tratnikova skupina pa minuto in pol. Glavnina je skoraj že vrgla puško v koruzo z dvema minutama in pol zaostanka. Pogačarjevi upi so splavali po vodi.
22-letni Belgijec je nato suvereno s solo vožnjo prišel do cilja in je tako na vrhu sveta nasledil Juliana Alaphilippa.
Dosti bolj napeto pa je bilo v ozadju, kjer je četverica zasledovalcev najprej ujela Lucenka, nato pa taktizirala v boju za srebrno medaljo, ko je kar naenkrat mimo nje švignil Tratnik. Ko je že kazalo, da bo osvojil srebrno medaljo, pa ga je 40 metrov pred ciljem ujela glavnina, ki je s sprintom obračunala za preostali mesti na stopničkah.
Sprint je pripadel Francozu Christophu Laportu, medtem ko se je pred van Aerta, ki je na četrtem mestu ostal brez medalje, vrinil še domačin Mihael Matthews.
Tratnik je končal na 12. mestu, sedem mest pred Pogačarjem, ki je prav tako preizkušnjo končal v tej skupini. 10 sekund za njima je na 30. mestu ciljno črto prečkal še Jan Polanc. Primožič je po celem dnevu v begu končal na 68. mestu.
* Izidi - cestna dirka, moški (Helensburgh - Wollongong, 266,9 km): 1. Remco Evenepoel (Belgija) 6:16:08 2. Christophe Laporte (Francija) + 2:21 3. Michael Matthews (Avstralija) isti čas 4. Wout Van Aert (Belgija) 5. Matteo Trentin (Italija) 6. Alexander Kristoff (Norveška) 7. Peter Sagan (Slovaška) 8. Alberto Bettiol (Italija) 9. Ethan Hayter (Velika Britanij) 10. Mattias Skjelmose (Danska) ... 12. Jan Tratnik (Slovenija) isti čas 19. Tadej Pogačar (Slovenija) 30. Jan Polanc (Slovenija) 2:31 68. Jaka Primožič (Slovenija) 6:11 ... - odstop: Mathieu van der Poel (Nizozemska), Domen Novak, David Per (oba Slovenija) ...
Kaj pa veliki presranček Pogačar, kako pa to, da ni zmagal, pa tak velik favorit je bil? Je bil bolj …
Kot vedno, kot že davno napovedano. Tale Pogačca je en naduti, samega sebe poln frajerček, ki nima od vsega samoslovesa …