Sežančan Miha Penko bo še tretjo sezono po vrsti na Sport Klubu vodil studijski del oddaje ob prenosih tekem Lige prvakov. Ker je del nogometne elite tokrat tudi slovenski prvak Maribor, Sport Klub pa bo prenašal vse tri tekme skupinskega dela, ki se bodo igrale v Ljudskem vrtu, je tokrat najbolj odmevno klubsko tekmovanje na sončni strani Alp še bolj pod drobnogledom, kot bi bilo sicer. Za Penka to ne predstavlja večjega problema, saj je, čeprav šteje šele 28 let, že precej izkušen voditelj.
Studio Lige prvakov ste vodili že v preteklih dveh sezonah, tokrat je med udeleženci tudi slovenski prvak Maribor. Je vaša priprava na oddajo zato drugačna?
Pravzaprav letošnja priprava ni bistveno drugačna. Morda vse skupaj čustveno doživljam malce drugače, ker je tokrat zraven slovenski klub. Na Sport Klubu bomo prenašali vse tri domače tekme Maribora in dogajanju v Ljudskem vrtu bo razumljivo namenjena večina programa, ostalim tekmam se bomo posvetili le ob koncu s kratkim pregledom.
Kaj nam lahko poveste o gostih in spremljevalnem programu? Kako boste obogatili poročanje iz Ljudskega vrta in kakšen izziv je to za vas kot voditelja?
Studijski program se bo začel ob 19.25. Vse do 20.40 bomo spremljali dogajanje na in okrog Ljudskega vrta. V Mariboru se navijači tradicionalno zbirajo pod južno tribuno, tam bomo dogajanje spremljali s kamero, skušali bomo čim bolj prikazati navijaški utrip okrog stadiona. V studiu bo gost Zlatko Zahović, dokler mu bodo to pač dopuščale obveznosti športnega direktorja. Gost bo tudi nekdanji kapetan Maribora in sedanji trener Radomelj Dejan Djuranović, ki je vedno dobro informiran in zanimiv sogovornik. Oba imata izkušnje iz Lige prvakov, gospod Zahović celo iz finala. Pridružil se nam bo tudi, za mnoge legendarni, nekdanji napadalec Maribora Kliton Bozgo. Projekt je sicer zelo zahteven s tehničnega vidika, saj moramo zadostiti zahtevnim mednarodnim standardom prenosov tega tekmovanja. Že samo dogajanje na zelenici bomo spremljali s 15 - 20 kamerami. Že minuto ali dve po tekmi pa bodo gledalci lahko poslušali prve izjave akterjev iz 'flash' cone.
Ste v preteklih dneh tesneje sodelovali z NK Maribor?
Sodelovanje z Mariborčani je bilo res zgledno. Maksimalno so nam olajšali delo. Določene pogovore smo posneli že prej, v torek je namreč ekipa po treningu odšla v karanteno. V klubu imajo v teh dneh res ogromno dela, vendar so bili vseeno zelo dostopni in ustrežljivi. Je pa Liga prvakov danes zares ogromen projekt, ki ga spremlja ogromno ljudi, obrnejo se številni milijoni, zraven so največje svetovne korporacije in vse to prinaša veliko dela, veliko skritih podrobnosti.
Sport Klub in Žurnal sta organizirala nagradni kviz, ki je srečnemu nagrajencu prinesel prav poseben ogled tekme med Mariborom in Sportingom. Kaj ga čaka?
Studio se nahaja med južno in 'staro' tribuno, nagrajenec si ga bo seveda lahko ogledal od blizu. Mislim, da kakšna spominska fotografija ali avtogram gospoda Zahovića ne bosta problem. Kot sem že omenil, je za takšen prenos potrebne ogromne opreme, zanimivo je tudi delo komentatorjev. Vsekakor ga čaka zanimiva izkušnja, prepričan sem, da bo videl veliko novega.
Pravice za prenos Lige prvakov si delite s Planet TV. Kako intenzivno je vaše sodelovanje?
Praktično ni nekega neposrednega sodelovanja. Seveda pa sem si sam večkrat pogledal, kakšen studijski program so pripravili za torkove tekme. Pogodba je bila podpisana za tri leta, po letošnji sezoni se izteče in sam bi si želel, da bi na Sport Klubu še naprej spremljali tekme Lige prvakov. A to je seveda odvisno od višjih 'sil' (smeh, op. a.). Smo pa mi v drugačnem položaju kot Planet TV, saj smo športna televizija. Tudi za to si pri spremljevalnem programu ne moremo privoščiti nekaterih vsebin.
Kdo je vaš najljubši gost?
Vsak od gostov ima svoje prednosti, težko bi koga posebej izpostavil. Zlatko Zahović ima ogromno znanja o nogometu, on je res pravi 'mojster'. Branko Oblak je zelo neposreden sogovornik in je zato po svoje zelo zanimiv. Je poln zgodbic iz nogometne kariere, za kamero jih seveda deli še več, kot pred njo. Dejan Djuranović je igral v Ligi prvakov, bil je kapetan Maribora, športni direktor Domžal, sedaj pa je trener v Prvi ligi TS. Vedno se dobro pripravi na prenos, zelo podrobno spremlja evropsko nogometno sceno. Tudi 'Švicko' (Alfred Jermaniš, op. a.) je zelo neposreden in pri svojih analizah zelo hudomušen in šaljiv. Tudi on se lahko opira na izkušnje, ki jih z veseljem deli. Bojan Prašnikar je po poklicu profesor in zato seveda rad podrobno razlaga in zna lepo argumentirati svoje trditve. Tudi o njegovih izkušnjah ne gre izgubljati besed.
Kakšne rezultate Maribora pričakujete v letošnjem tekmovanju, kakšen vrstni red v skupini? Kakšni se vam zdijo tekmeci Maribora?
Vsekakor bo uspeh vsaka točka. Vendar pa je že tekma proti Sportingu priložnost tudi za kaj več. Ne smemo pozabiti, da so to klubi, ki so neprimerno bogatejši od Maribora, vendar pa se mi zdi, da bi slovenski prvak lahko kaj iztržil na srečanjih proti Portugalcem in tudi proti Schalkeju. Chelsea je vendarle razred zase v skupini. Ob ugodnem razpletu pričakujem, da bodo Mariborčani konkurirali vsaj za tretje mesto, ki bi jim prineslo pomlad v Evropski ligi.
Še malce k drugim temam. Na Sport Klubu spremljate in komentirate tudi ostale športe. Vam je nogomet najbolj pri srcu? Katere športe ste trenirali v mladosti in za koga navijate?
V mladosti sem igral košarko za Kraški zidar, ko so bili v Sežani časi bolj naklonjeni košarki. Moja mladinska generacija je dosegala solidne rezultate. Nato sem se preizkusil tudi pri treniranju mladinskih selekcij in pri sojenju. Je pa nogomet vedno bil velik del mojega življenja. Odraščal sem blizu Italije in tako sem seveda spremljal italijanski nogomet, kar je slučaj še danes. Prvo svetovno prvenstvo, ki se ga spomnim, je bilo leta 1994 v ZDA in takrat so Italijani klonili v finalu proti Brazilcem po streljanju enajstmetrovk, zadnji strel za Azzurre je zgrešil Roberto Baggio. Takrat sem začel spremljati njegovo nogometno pot in se tudi zanimati za nogomet, predvsem italijanski, ki je bil takrat na vrhuncu. Kasneje me je navdušil Kaká med igranjem za AC Milan, toda ob njegovem odhodu je v meni ugasnila tudi večina simpatij do Rossonerrov. Bil sem na nekaterih domačih tekmah Milana in Juventusa, predvsem pa sem, poleg slovenske, navijač italijanske reprezentance. Če bi danes imel na izbiro ogled najboljše nogometne tekme na najboljšem stadionu in ogled najboljše košarkarske tekme v najlepši dvorani, bi izbral nogomet, saj mi je všeč vzdušje, celoten spektakel, ki ga prinaša odmevna nogometna tekma. Komentiram pa raje košarko, saj imam tam precej več znanja.
Ste imeli zaradi komentiranja kaj težav z nezadovoljnimi gledalci?
Večjih ne. Le glede Partizana se je kresalo nekaj mnenj, ampak nič pretresljivega. Sam poznam Jako Blažiča že iz časov njegovega igranja pri Olimpiji in ostala sva v dobrih odnosih. Medtem je Peter Vilfan igral za Partizan in povsem normalno se mi zdi, da on bolj spremlja črno-bele, jaz pa se bolj posvečam Zvezdi in se tudi vživim v vzdušje. Nekateri prijatelji in znanci, ki so simpatizerji Partizana, so mi očitali, češ, zakaj ne delam stvari na takšen način za Partizan. Sam lahko rečem, da sem sicer navijaško precej neobremenjen in da med tekmo zlahka 'odklopim' vse simpatije in antipatije, ki jih morda gojim do kakšne ekipe ali igralca.
Pri 28-letih ste se kar hitro uveljavili kot voditelj. Ste že v najstniških letih želeli delati v športnem novinarstvu?
Ja, že na začetku srednje šole sem se preizkušal kot spiker in sodeloval pri številnih prireditvah. Študiral sem sicer na športni fakulteti, kasneje pa sem začel delati za lokalne televizije in nato pri Primorskih novicah. Pred nekaj leti me je poklical Marko Simeunović in mi ponudil delo pri Sport Klubu. Na naših programih so predvajane najboljše lige in ves čas se shema dopolnjuje, tako da je dela vedno dovolj.
Ukvarjate se tudi z ostalimi projekti, ki pa so trenutno najbrž malce v ozadju?
Res je, trenutno je, ne glede na ostale možnosti, v mojih mislih le delo za Sport Klub, ki se lahko pohvali z bogatim programom, prenaša namreč najboljša ligaška tekmovanja v številnih športih. Ob španski Primeri in angleški Premier league je tu še rokometna liga prvakov, košarkarska Evroliga, Evropska liga, Liga prvakov, KHL ... Priložnosti je ogromno. Sicer sem tudi soavtor podcasta Žoga ne laže, ki je v zadnjih časih zavil precej v nogometne vode. Še vedno pomagam tudi pri organizaciji Malega kraškega maratona, ki pa je sedaj že uveljavljena znamka, kot spiker pa sem delal na zadnjih tekmah slovenske nogometne reprezentance. Bomo videli, kako bo v prihodnje, vsekakor pa je moja prioriteta Sport Klub.
Tudi vaša partnerica je novinarka. Ali kdaj iščete njen nasvet glede vodenja ali izgleda pred kamero?
Ja, partnerica Urša (Levičar, op. a.) je urednica oddaje Svet na Kanalu A in njen nasvet mi pride prav, saj ni športna novinarka in mi prinaša svež pogled. Tako mi na primer hitro pove, če sem kdaj odprl kakšno temo, ki je zanimala le mene, sogovornika in najbolj ekstremne nogometne zanesenjake (smeh, op. a.). Glede izgleda pa se ne obremenjujem preveč. Sestra je sicer frizerka, vendar se za prenose ne pripravim posebej. V preteklih mesecih sem resno razmišljal o krajših dredih, približno takšnih, kot jih ima košarkar Armani Jeans Milana Daniel Hackett, vendar ideja ni prišla do realizacije (smeh, op. a.).