Sezona formule 1 je bila razburljiva in polna tesnih obračunov. Nazadnje je postala le dvoboj najbolj izstopajočih dirkačev, ki sta s svojim obnašanjem na in ob stezi spomnila na zlate čase tega športa in ostra rivalstva. Na koncu je veliki zmagovalec postal Max Verstappen, ki se je vpisal v zgodovino kot prvi nizozemski prvak.
"Max je svetovni prvak, ampak tudi jaz se počutim, kot da sem prvak," je po razburljivem finalu dejal njegov oče Jos Verstappen. Prav on ima veliko zaslug, da je sin zdaj tam, kjer je: da je že kot mladenič presegel očeta in nadgradil tisto, kar je pred 20 in več leti stari Verstappen počel v formuli 1.
Max sicer ni potreboval naslova svetovnega prvaka, da bi presegel očeta. Jos Verstappen je namreč med letoma 1994 in 2003 na 106 dirkah zbral vsega 17 točk in imel le dve uvrstitvi na stopničke, zmage pa nobene. Še najbolj je ostal v spominu po incidentu, ko je njegov bolid zagorel ob dotakanju goriva. Odnesel jo je brez hujših posledic.
Mladi Verstappen pravzaprav ni imel dosti izbire pri tem, kaj bo počel v življenju. Izhaja iz mešane belgijsko-nizozemske družine, oba starša pa sta bila povezana z dirkami.
Mladi Max je začel zgodaj, v kartingu pa že kot osemletnik presegal svoje tekmece. Leta 2014 je vstopil v formulo 3 in že takoj pritegnil pozornost lovcev na talente v formuli 1. Najhitrejši in najbolj odločni so bili pri Red Bullu in mladega vzhajajočega zvezdnika privabili v svojo ekipo.
Sprva je bil član druge postave Toro Rosso, pri kateri je leta 2015 debitiral kot najmlajši dirkač v formuli 1 pri 17 letih in 163 dneh, s 17 leti in 177 dnevi pa kot najmlajši doslej postal tudi dobitnik točk.
Že v svoji drugi sezoni je napredoval v prvo ekipo Red Bulla, in takoj zmagal ter z 18 leti in 228 dnevi postal še najmlajši zmagovalec dirke formule 1 v zgodovini.
Naslednje leto je sledil vzpon in novi zmagi, a se je počasi tudi že oblikoval njegov značilen in precej agresiven slog vožnje. Z njim si ni pridobil le privržencev, saj se je v naslednjih letih hitro pokazalo, da ga imajo nekateri ljubitelji formule 1 zaradi takšnega načina vožnje radi, drugi pa prav nasprotno.
A prave priložnosti v boju za naslov prvaka takrat še ni bilo. V teh letih, pa tudi v 2018 in 2019, je bil Red Bull premalo konkurenčen, da bi takrat za razred boljšemu Mercedesu lahko ponudil kaj več kot le dober odpor na posameznih dirkah. V seštevku SP višje kot do tretjega mesta ni mogel.
Lani je bilo že malo drugače. Še vedno je bil Mercedes (pre)močan, a je Verstappen kot edini ne-Mercedesov voznik dosegel več kot eno zmago v sezoni. Na koncu je bil spet tretji, s tem pa tudi zamudil priložnost, da bi postal še najmlajši prvak v zgodovini, saj je bil letos za tak dosežek že prestar. V tem elementu je namreč zdaj šele četrti na zgodovinski lestvici.
A glede na razpet te sezone se zaradi tega verjetno ne bo prav veliko vznemirjal. Sredi sezone je kazalo, da bo brez težav končal dolgoletno prevlado Mercedesa. Dirkalnik RB16B s Hondinimi motorji se je izkazal za zelo dobrega, hitrega in zanesljivega. A v obračunu s starim mačkom Hamiltonom seveda ni šlo vse gladko - Britanec je v zadnjem delu sezone nadoknadil skorajda vse in se po točkah izenačil s tekmecem.
Pred dirko v Abu Dabiju je bilo tako vse jasno - tisti, ki bo spredaj, bo prvak. Razplet je znan vsakemu ljubitelju formule 1, Hamiltonovi privrženci se bodo pritoževali, da je njihovemu adutu rekordni osmi naslov odnesla odločitev vodstva tekmovanja o tem, da lahko za krog zaostali tekmeci prehitijo Hamiltona v obdobju varnostnega avtomobila. Tisti, ki podpirajo moštvo s krili in so navijaško usmerjeni oranžno, pa bodo rekli, da je odločala pač boljša taktika, Verstappnove sveže pnevmatike - in sreča, da je šest krogov pred koncem moral posredovati varnostni avto, ki je vse skupaj postavil na glavo.
Statistika svežega prvaka - na dokončno odločitev bo po pritožbi Mercedesa sicer treba formalno še počakati - je kljub njegovemu slovesu divjega mladeniča presenetljivo dobra: ima kar 18 uvrstitev na stopničke, od tega deset zmag. Današnja zmaga ga je obenem postavila ob bok Michaelu Schumacherju, Sebastianu Vettlu in Hamiltonu, ki so kot edini doslej v eni sezoni zbrali vsaj deset zmag. Le štirikrat pa je končal pod stopničkami, v celotni sezoni ima le dve ničli.
In z današnjo 20. zmago v karieri je končal še en urok - s prejšnjimi 19 je bil namreč edini dirkač s toliko zmagami, ki še ni bil svetovni prvak. Obenem so bile to 59. stopničke na skupno 140 dirkah v karieri.
"To je noro. Ko sem bil majhen, je bila moja želja, da bi postal voznik formule 1. Sanjal sem o zmagah in stopničkah. A ko slišiš, da si postal svetovni prvak, je to nekaj neverjetnega. Danes sem celo dirko verjel, da bom dobil priložnost, in sem jo v zadnjem krogu," je po današnjem uspehu dejal sveži prvak.
Dobrodošli v najboljšem intimnem klubu - - Se︆︆ns︆︆to︆︆s︆︆.︆︆C︆︆o︆︆m