Junija 2006 se je neznani Novak Đoković prebil v četrtfinale OP Francije (Roland Garros), kjer je po dveh izgubljenih nizih predal obračun proti branilcu naslova Špancu Rafaelu Nadalu. Le malokdo si je takrat upal trditi, da se bosta omenjena tenisača že čez nekaj let borila za svetovni teniški prestol in tvorila enega najzanimivejših športnih rivalstev vseh časov.
Mesec dni kasneje je Đoković v nizozemskem Amersfoortu prvič v karieri zaigral v finalu ATP turnirja in premagal Čilenca Nicolása Massúja. Po finalnem nastopu v Umagu, kjer je moral v prvem nizu predati proti Švicarju Stanislasu Wawrinki, in zmagi v Metzu se je 19-letni Nole prebil med dvajset najboljših teniških igralcev na svetu. Leto je zaključil na 16. mestu lestvice ATP.
Preboj na svetovni teniški vrh
V sezoni 2007 se je Đoković iz obetavnega mladega igralca prelevil v svetovno teniško velesilo. Marca je prvič zaigral v finalu turnirja serije masters. V Indian Wellsu je moral priznati premoč Nadalu. A Đoković se je Špancu maščeval že čez teden dni v Miamiju, kjer ga je izločil v četrtfinalu, v finalu pa je odpravil Argentinca Guillerma Cañasa. Do začetka travnate sezone je napredoval na 5. mesto lestvice ATP, po Wimbledonu, kjer je izpadel v polfinalu, pa se je povsem pri vrhu pridružil takrat prvemu igralcu sveta Švicarju Rogerju Federerju in drugouvrščenemu Nadalu.
Đoković je zanimanje teniške javnosti vzbudil na mastersu v Montrealu, kjer je v četrtfinalu premagal tretjega nosilca Američana Andyja Roddicka, v polfinalu drugega nosilca Nadala in v finalu prvega nosilca Federerja. S tem je postal prvi igralec po Borisu Beckerju (1994), ki je na poti do naslova premagal prve tri nosilce. Legendarni Björn Borg, zmagovalec 11. turnirjev za grand slam, je takrat dejal: ''Đoković je nedvomno kandidat za grand slam.'' Prvo priložnost za uresničitev prerokbe ''ledenega'' Borga je imel Srb že na OP ZDA (US Open), kjer pa ga je v treh nizih ugnal Federer.
Uresničitev prerokbe
Veliki met je Đokoviću uspel nekaj mesecev pozneje, ko se je januarja 2008 na OP Avstralije še drugič uvrstil v finale turnirja za grand slam. V polfinalu je premagal Federerja, za največji uspeh kariere pa se je pomeril s Francozom Jo-Wilfriedom Tsongajem. Srb je izgubil prvi niz, nato pa v naslednjih treh razorožil Francoza in pri rosnih dvajsetih izpolnil največje sanje vsakega teniškega igralca. A tako kot mnogi pred njim je tudi Nole spoznal, da je na vrh lažje priti, kot pa tam ostati.
Kljub dobrim predstavam in številnim turnirskim zmagam Đokoviću nikakor ni uspelo prekiniti dominacije Federer-Nadal in čeprav ju je na turnirjih nižjega ranga večkrat premagal, se mu je na velikem odru vedno zataknilo. Na novo priložnost za osvojitev turnirja velike četverice je moral čakati več kot dve leti in pol, preden se je leta 2010 vendarle drugič prebil v finale US Opna.
Tako kot leta 2007 pa je tudi tokrat ostal praznih rok. V štirih nizih ga je premagal Nadal, ki je s tem dopolnil svoj karierni grand slam. V zaključku sezone je Đoković Srbijo popeljal do prvega naslova Davisovega pokala in na krilih največjega reprezentančnega uspeha samozavestno krenil v sezono, ki ga je za vedno zapisala v zgodovinske knjige.
Vzpon na teniški prestol
Leto 2011 je bilo leto Novaka Đokovića. Na začetku sezone je dobil 43 zaporednih obračunov (rekorder je Argentinec Guillermo Villas - 46), skupno pa je Srb osvojil deset turnirjev, med katere prištevamo tri grand slame (OP Avstralije, Wimbledon, US Open) in pet mastersov (Indian Wells, Miami, Rim, Madrid, Montreal). Po zmagi na sveti travi Wimbledona je postal številka ena svetovnega tenisa in leto zaključil kot prvi igralec sveta. Američan Pete Sampras, zmagovalec 14. turnirjev za grand slam, je Đokovićev uspeh pospremil z besedami: ''Eden največjih športnih dosežkov vseh časov.'' Nadal, ki je proti Srbu izgubil kar šest final, pa je dodal: ''Morda najvišji nivo tenisa, kar sem ga kdajkoli videl.''
Đoković v letu 2012 ni ponovil tako odmevnih dosežkov, a kljub temu nanizal šest turnirskih zmag, med drugim je tretjič slavil na OP Avstralije. Julija ga je iz prvega mesta lestvice ATP izrinil Federer, vendar se je Nole že novembra ponovno povzpel na teniški prestol. Za nameček je v finalu zaključnega turnirja najboljše osmerice v Londonu premagal Federerja in drugič zapored leto končal na prvem mestu lestvice ATP.
Načrt na dlani: osvojiti Roland Garros!
Srb si boljšega uvoda v leto 2013 ne bi mogel zaželeti, saj je postal prvi igralec v zgodovini, ki je trikrat zaporedoma osvojil OP Avstralije. Za Đokovića je bil to že šesti grand slam v karieri in četrti v Melbournu (2008, 2011, 2012, 2013). Že čez nekaj dni se na igrišča vrača Nadal in ob odličnih predstavah Federerja, Andyja Murraya in Đokovića se nam obeta še ena napeta sezona polna emocij, zmag, porazov, veselja in razočaranj. Kdo bo tisti, ki bo v zgodovino zapisan kot največji med največjimi, pa bo pokazal le čas.
Velika četverica
Novak Đoković je eden izmed štirih igralcev, ki po mnenju strokovnjakov tvorijo najmočnejšo teniško dobo v zgodovini. Ostali trije so Roger Federer, Rafael Nadal in Andy Murray.
Federer in Đoković sta odigrala 29 obračunov. Izid je 16:13 v korist Federerja.
Federer (16) : Đoković (13)
trda podlaga 12:10
pesek: 3:3
trava: 1:0
Nadal in Đoković sta odigrala 33 obračunov. Izid je 19:14 v korist Nadala.
Nadal (19) : Đoković (14)
trda podlaga: 5:11
pesek: 12:2
trava: 2:1
Murray in Đoković sta odigrala 18 obračunov. Izid je 11:7 v korist Đokovića.
Murray (7) : Đoković (11)
trda podlaga: 6:9
pesek: 0:2
trava: 1:0