Nekdanji svetovni prvak v smučarskih skokih Franci Petek in najboljša slovenska smučarska tekačica vseh časov Petra Majdič, sicer tekmovalno upokojeni legendi, sta na simbolni način združila dve panogi nordijskega smučanja, ki bosta poleg nordijske kombinacije dobila svoj dom v dolini pod Poncami.
"Planica je simbol srčnosti, naravne lepote in dediščine svetovnega slovesa. Tu so ljudje videli prva poleta prek 100 in 200 metrov ter 42 svetovnih rekordov. Pomembno vlogo je igralo domače znanje, ki se je prenašalo z generacij od Staneta Bloudka in bratov Gorišek. Sedaj nam je uspelo obnoviti kulturno in tehnično dediščino, urediti pogoje za treninge in tekmovanja nordijskih športnikov ter zagotoviti pomembno infrastrukturo za gospodarsko pomoč Gorenjski," je med drugim dejal ministrski predsednik Miro Cerar.
"Šport povezuje, dviguje nacionalno zavest, utrjuje prijateljstvo in prepoznavnost Slovenije v svetu. Planica je nacionalni simbol Slovenije, z nordijskim centrom pa je ponovno dobila izgubljeni sijaj. Leta 2012 je bila obnovljena Bloudkova velikanka, marca letos pa so se skakalci že spustili tudi po prenovljeni velikanki bratov Gorišek. V planiški center je bilo vloženih 47 milijonov evrov in je bila zadnjih šest let najzahtevnejše gradbišče v državi ter je v celoti plod slovenskega znanja," pa je izpostavila ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič.
Jelko Gros je dejal, da je bilo v procesu gradnje izkopanih pol milijona kubičnih metrov zemlje, vgrajenih več kot sto kubičnih metrov betona, pri tem pa je delalo "nešteto neznancev, brez katerih ne bi zrasel eden najsodobnejših tovrstnih objektov na svetu".
Projekt Nordijskega centra Planica se je začel leta 2007 z odkupi zemljišč, pot do uresničitve pa je bila dolga in posuta s številnimi težavami, spremembami zakonodaje, stečaji gradbenih podjetij. Pri tem pa so sodelovale številne vlade vseh političnih barv, ki so prepoznale Planico kot objekt nacionalnega pomena in ga tvorno uresničile. Leta 2009 je bila narejena okvirna slika nordijskega centra, leta 2010 pa je bil izveden arhitekturni natečaj.
Leta 2011 se je začela urejati Bloudkova velikanka, nato pa se je realizacija projekta zaustavila do sprejetja sprememb ureditvenega načrta, šele nato je stekla tudi gradnja tekaškega dela. A Planica niso le skoki, ki so jo ponesli v svet, ampak tudi teki; 16. in 17. januarja prihodnje leto bo gostila tudi tekaški svetovni pokal, tam so tudi telovadnice, nogometno igrišče, vetrovnik, muzej in druga infrastruktura, ki zagotavlja celovito delovanje centra.
Dela pa ne bo zmanjkalo niti v prihodnje. Gros je dejal, da bo za delovanje treba letno nameniti okoli milijon evrov. Simulacije, kako pridi do denarja, so tudi že narejene. Podpredsednik Mednarodne smučarske zveze (Fis) in nekdanji dolgoletni prvi mož slovenskega olimpijskega gibanja Janez Kocijančič pa je dejal, da tudi v primeru, da se Planica s svojo dejavnostjo ne bo pokrivala sama, je naloga države kot lastnice, da jo vzdržuje kot sicer ostalo infrastrukturo v državi.
Izjave ob otvoritvi:
- Podpredsednik Mednarodne smučarske zveze Janez Kocijančič in dolgoletni nekdanji prvi mož slovenskega olimpijskega gibanja: "To je po mojem mnenju najlepši nordijski center v Evropi in velika spodbuda za še boljše izide v slovenskem smučanju. Izkoristili smo možnosti, ki so nam jih nudile evropske inštitucije, saj je šlo pri financiranju večinoma za evropska sredstva. V mednarodnem merilu je sicer kar nekaj lepih centrov, tako sodobnega pa še nisem videl. V planiški dolini ljudje sicer ne živijo, vendar je lahko dostopna in verjamem, da bo veliko športnikov prihajalo na treninge ter da bo to povečalo množičnost. Naši sodelavci v Zavodu za šport Planica menijo, da se bo vzdrževanje pokrilo iz dejavnosti. Tudi če se ne bi pa bi bilo od države kot lastnice modro, da vzdržuje Planico kot vso drugo infrastrukturo."
- Predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec: "To je velik dogodek, ne le, ker gre za izjemno infrastrukturo predvsem za nordijsko smučanje, ampak ker je to plod dela različnih generacij in vlad. To je primer zglednega sodelovanja med državo in športom, predvsem v tistem delu, kjer je izražena podpora prebivalstva. Če pri agrarni skupnosti ne bi bilo dovolj posluha in so ljudje prodali nekatera zemljišča, na katera so bili vezani stoletja, bi bilo vse skupaj neuresničljivo. Upam, da bomo lahko na podoben način naredili še kaj, predvsem pokrito atletsko krožno dvorano. Če bomo sodelovali, kot smo tu, potem bomo uspešni."
- Miroslav Cerar, s 30 odličji na velikih tekmovanjih najuspešnejši slovenski športnik: "To je veličasten trenutek, lahko smo ponosni na ta center. Nisem si še vsega ogledal, po prvem vtisu pa je človek lahko le začuden in navdušen. To je velik preskok, iz skromnih razmer do najsodobnejših objektov za moderno vadbo."
- Jože Šlibar, prvi slovenski svetovni rekorder v smučarskih skokih in poleg Petra Prevca doslej edini: "Če pogledam čase pred 65 leti in sedaj,m je vse skupaj kot noč in dan. Sam sem prvič za Planico zvedel s 14 leti na gimnaziji v Tržiču. Odločil sem se, da bom skakal in začel z ničle. Ni bilo objektov, smuči, trenerjev. Sam sem si naredil smuči iz dveh kosov desk, zbrusil sem ju in dal v kotel, kjer je mama kuhala za prašiče. S tem sem jih v vroči vodi ukrivil in dal v skednju v 'lojtro', da so ohranile obliko. Potem sem narezal nekaj jermenov in tako sem začel smučati. Skakalnica je bil v Naklem, dvajsetmetrska, vendar je bila predaleč. Potem smo jo naredili sami in začeli trenirati. Vse smo morali narediti sami. Sedaj so tu tako dobri pogoji, da bodo gotovo omogočili veliko večjo množičnost ter nove Prevce in Šlibarje."
- Najboljša slovenska smučarska tekačica v zgodovini Petra Majdič: "Motivacijo sem imela tedaj, ko sem tekmovala, ogromno. Tako ni bilo pomembno, ali progo poznam ali ne, ali je pokrita tudi za treninge poleti ali ne, bilo je vseeno. Če imaš glavo na pravem mestu in srce, je vse mogoče. Planica pa se je sedaj postavila na zemljevid kot izjemen nordijski center. Če bi imela že tedaj, ko sem tekmovala, take pogoje, ne bi toliko let čakala na preboj v svetovni vrh, kot sem. Toda tudi če imaš take pogoje, kot bodo poslej v Planici, brez prave ekipe ne moreš uspeti. In jaz sem jo imela. So pa sedaj pogoji za super tekače in nordijske kombinatorce, skakalce pa imamo tako ali tako že izvrstne."
- Nekdanji svetovni prvak v smučarskih skokih Franci Petek: "Velika čast je bila zame, da sem lahko aktivno sodeloval pri odprtju te športno turistične infrastrukture in se spustil po velikanki po jeklenici nad velikanko novega centra. To so bile dolgoletne sanje in na nas Slovencih je, da to vzdržujemo in uporabljamo. Sedaj, ko je vse skupaj tako urejeno, je nemogoče zbrati prave besede, ki bi vse skupaj opisali, kako dobro je skupaj sedaj. Je pa jasno, da brez prejšnjega dela ne bi bilo sedanjih rezultatov."