Prvi dve etapi letošnje Vuelte zagotovo nista šli po načrtih organizatorja. Potem ko se je Španija spopadala z eno največjih suš v zadnjih letih, je ob začetku letošnje španske pentlje prišlo do pravega preobrata in prvi dve etapi po Barceloni so zaznamovala neurja z ogromno količino padavin.
Organizatorji dirke so tako svojo prvo napako storili že na prvi etapi, ko so priredili večerni ekipni kronometer, a so zaradi oblakov zadnje ekipe vozile po čisti temi, zaradi padavin pa je bila vidljivost še toliko slabša in sama preizkušnja dejansko nevarna. Ekipe se več niso borile za čim boljši nastop in morebitno zmago, ampak zgolj za to, da preživijo.
Padavine, ki so zajele Španijo, pa se niso umirile niti drugi dan in ponovno je bila etapa s ciljem v Barceloni tarča številnih polemik. Organizatorji so si namreč zamislili, da bi kolesarji prečkali sloviti Montjuic, po katerem naj bi po vratolomnem spustu sledil cilj. Ker pa so bile razmere preprosto prenevarne, so se odločili, da čase za skupno razvrstitev odčitajo 9 kilometrov pred ciljem, potem pa naj se najpogumnejši kolesarji udarijo za etapno zmago.
Odločitev organizatorjev je bila tako povsem smiselna, saj so tako preprečili, da bi se poleg najpogumnejših lovcev na etapno zmago (izmed katerih je bil na koncu najuspešnejši Danec Andreas Kron) v samem zaključku na zelo tehnično zahtevnem spustu pomerili tudi favoriti za skupno zmago, ki so tako lahko etapo preživeli na varnem v glavnini.
Vse lepo in prav, a organizatorji so si pri tem privoščili napako, ki si jo ena izmed treh največjih kolesarskih dirk na svetu preprosto ni smela privoščiti. Kot prvo, je bilo zelo slabo označeno, kje točno je devet kilometrov do cilja, tako da kolesarji sprva sploh niso vedeli, kdaj so resnično prečkali navidezno črto, ki nevtralizira vse čase v boju zaskupni seštevek. Novi nosilec reče majice Andrea Piccolo, ki je kot ubežnik med prvimi prečkal to navidezno črto, tako dolgo sploh ni vedel, s kakšno prednostjo je končal etapo in ali je resnično novi vodilni kolesar dirke.
Še večja blamaža pa je bila, da so se odločili, da bodo bonusne sekunde na samem cilju in tudi na vrhu Montjuica še vedno na voljo, čeprav so mnogi nasprotovali tej ideji. Pri tem pa v celotni zmedi nobena izmed kamer ni pokrivala letečega cilja za bonusne sekunde. Organizatorji so tako morali po koncu etape prositi gledalce ob letečem cilju na vrhu Montjuica, če je morda kdo posnel, v kakšnem vrstnem redu so kolesarji prečkali cilj. Šele na podlagi posnetkov gledalcev so na koncu organizatorji lahko podelili bonusne sekunde.