Na zimskih olimpijskih igrah so v preteklosti mnoge zanimive zgodbe izpisali tudi športniki iz držav, kjer ne poznajo snega. Jamajški bob si je z udeležbo na ZOI v Calgaryju in kasnejšem filmu Ledene steze privozil slavo in številne občudovalce, kar nekaj športnikov pa na podoben podvig računa tudi v Južni Koreji.
Pa začnimo.
Nigerijska bob posadka
V Pyeongchangu pozornost že vzbuja bob ekipa iz Nigerije, ki jo sestavljajo Seun Adigun, Ngozi Onwumere in Akuoma Omeoga. Olimpijska pot za Adigunova se je začela v njeni garaži v Houstonu, kjer si je iz lesa naredila prve sani. Gre sicer za nekdanjo atletinjo, ki se je rodila v Chicagu. Leta 2012 je zastopala Nigerijo na poletnih olimpijskih igrah v teku na 100 metrov z ovirami, a se ji ni uspelo prebiti iz predtekmovalne skupine. Leta 2016 je ustanovila bob ekipo, v njej je zdaj voznica.
"Ugrabila nas je in nas zadržala. To je resnična zgodba," je o uvrstitvi v ekipo dejala Omeoga. Vse tri tekmovalke so sicer bivše atletinje, vse tri so Američanke nigerijskega rodu. "Zelo težko se je bilo naučiti tega športa, saj je bilo težko priti na ustrezne objekte. Potrebno je biti zelo pozoren na nasvete, paziti na malenkosti in si resnično želeti učiti. Kot atletinja misliš, da že veš. kako se je treba obnašati v športu, vendar je bob nekaj povsem drugega. Nekateri se s tem ukvarjajo celo življenje, me zgolj leto. Ni bilo lahko. Ampak zakaj si ne bi postavile nekaj ciljev?" je za BBC dejala Omeoga.
"Nihče ni verjel, da se bomo kvalificirale za olimpijske igre. To je dokaz, da se lahko v športu vse zgodi. Prišle smo tekmovati. Za nami je veliko reči, veliko preizkušenj, da smo prišle do sem in prav je, da se potrudimo po najboljših močeh. Ne prdstavljamo samo Nigerije, ampak celoten afriški kontinent in vse, ki nas podpirajo," pa je povedala Onwumere.
Trojica je že požela pozornost tudi v ZDA, nastopile so tudi v priljubljenem šovu Ellen DeGeneres.
"Upam, da bo naš nastop utrl pot na zimske olimpijske igre vsem afriškim državam. Vsi lahko vidijo, da je to moč doseči," pravi Adigunova. Vse tri poudarjajo, da bo nastop na zimskih olimpijskih igrah za vedno ostal živ v njihovih spominih, upajo pa, da bo pomenil tudi neko prelomnico za Afriko.
Natanko 30 let po nastopu jamajške bob ekipe bodo otoško državo na Korejskem polotoku prvič zastopale tudi Jamajčanke. V Calgaryju se je nastop kolegov končal z nesrečo, dekleta pa tokrat upajo celo na uvrstitev v prvo deseterico. Decembra je jamajški bob namreč že osvojil sedmo mesto na tekmi svetovnega pokala v Winterbergu.
Po Riu še Pyeongchang
Pita Taufatofua je že v Riu pritegnil pozornost. Še zlasti na otvoritvi, na njej je nosil zastavo Tonge, ko se je v domorodski opravi in naoljen predstavil svetovni javnosti. Postal je senzacija na socialnih omrežjih, dobil pa je tudi ponudbe iz Hollywooda za igralsko kariero in bil tarča manekenskih podjetij.
Dve leti kasneje je 34-letni športnik taekwondo zamenjal za smučarski tek in tako postal član izbrane družbe olimpijcev, ki so nastopili tako na poletnik kot zimskih OI. Med njimi je sicer najverjetneje najbolj nenavadna oseba, saj je šele pred nekaj leti prvič v živo videl sneg.
A to ga ni oviralo, zadal si je nov cilj v življenju, želel je izpolniti 'nov izziv' in uresničiti 'nekaj neverjetnega'. Na koncu se mu je uspelo kvalificirati na olimpijske igre, to mu je uspelo ob zadnji priložnosti, ko se je pretekli mesec udeležil tekme na Islandiji. "Vedno, ko smučam, umre majhen del znotraj mene. Bolečina se hitro prikaže in nato vztraja nekaj ur. Še vedno nisem oddelal tekme, ko bi bil zadovoljen s tem, da me ne bi bolelo," pravi Taufatofua.
"Črni smučar vedno pritegne poglede"
Sabrina Simader je pri 19 letih postala druga predstavnica Kenije na zimskih olimpijskih igrah po Philipu Boitu. Za razliko od ostalih tekmovalcev, ki prihajajo iz smučarsko nerazvitih držav in v alpskem smučanju nastopajo v nekoliko 'bolj varnih' tehničnih disciplinah, bo Simanderjeva kenijske barve zastopala tudi v hitrih disciplinah.
Leta 1998 je na olimpijskih igrah v Naganu norveški smučarski tekač Bjoern Daehlie seveda, kot je bilo že v navadi, čakal v cilju na podelitev kolajn, po tem ko je še enkrat več pometel s konkurenco in zmagal na preizkušnji na 10 kilometrov. Edina težava je bila, ker je bilo treba čakati res dolgo, saj je bil na progi še vedno pogumni Kenijec Philip Boit. Organizatorji bi podelitev seveda že davno izpeljali, če ne bi Daehlie na vse pretege vztrajal, da si želi v cilju pričakati Boita in ga vzpodbujati do konca. Mu seči v roko in na koncu še objeti.
Sabrina je začela smučati že pri treh letih, njen očim Josef je Avstrijec. "Na začetku so me ljudje čudno gledali. OK, črni smučar ali smučarka vedno pritegne poglede. A ko so tvoje predstave boljše in boljše, ljudi pritegneš na svojo stran," je dejala smučarka, ki je bila rojena v Keniji, a vzgojena v Avstriji.
Za svoj nastop se je morala opreti na pokrovitelje in prispevke (crowdfunding). Dejala je, da je bil njen odnos s kenijskim olimpijskim komitejem zelo težaven, to pa pripisuje pomankanju vedenja o športu, opremi in stroških, ki so pripeti na alpsko smučanje. "Moja mama je iz Kenija, moji sorodniki so v Keniji. Želela sem nastopati za svojo domovino," je še dejala Simanderjeva, ki je afriško državo nazadnje obiskala pred petimi leti. "Kenijski narod stoji za mano, to mi daje moč."
Kenijo je zastopala že na olimpijskih igrah mladih leta 2016 na Norveškem, ko se je v treh disciplinah uvrstila med 25 najboljših.
Ganec v skeletonu
Temperature se v Gani nikoli ne spustijo pod 20 stopinj Celzija, a to ni zaustavilo Akwasija Frimponga pri njegovem lovu na olimpijsko vozovnico. Dvaintridesetletnik je odraščal v Gani, kjer ga je v enosobnem stanovanju skupaj še z devetimi otroki vzgajala njegova babica.
V starosti osmih let se je preselil na Nizozemsko k svoji materi, leta 2010 pa je bil o njem posnet dokumentarec De theorie van het Konjin (Teorija o zajcu). "Moj nekdanji sprinterski trener Sammy Monsels govori o analogiji o zajcu v kletki, ki je pripravljen, da ubeži levom. Jaz sem zajec, ki mu je uspelo pobegniti levom - preteklosti," je razložil Frimpong.
Iz brazilskih slumov na tekaške smuči, sestri v dveh reprezentancah
V Južni Koreji bo nastopil tudi Brazilec Victor Santos. Ta se je tehnike smučarskega teka naučil na roller smučeh. Sodeloval je v socialnem projektu, ki ga je na ulicah Sao Paula izvajal dvakratni udeleženec zimskih olimpijskih iger Leandro Ribela.
Brazilija na ZOI še ni osvojila kolajne, v nogometni državi pa je njegov izbor športa začudil številne. "Nekateri ljudje so polni predsodkov. Ne upoštevajo razlik pri športu," je Santos dejal o brazilskem odnosu do smučarskega teka.
Za nenavadno zgodbo sta poskrbeli tudi sestri Brandt. V ameriški hokejski reprezentanci bo nastopila Hannah, v južnokorejski pa Marissa, ki je bila pri štirih mesecih posvojena in prihaja iz Južne Koreje. Posvojila sta jo Greg in Robin Brandt, ki dolgo nista mogla dobiti otroka, a je kmalu po posvojitvi prišla na svet tudi Hannah. Sestri sta rojeni le 11 mesecev narazen.
Da bi Marissa ostala v stiku s svojimi koreninami, sta jo starša pošiljala v korejski kulturni kamp. "Ni mi bilo všeč, Hannah pa je bilo, zato sva se vračali. Ona je oboževala korejsko hrano in taekwondo, meni pa nič ni bilo všeč. Nisem želela sprejeti, da sem Korejka, hotela sem biti podobna sestri," se je otroštva spomnila Marissa. Ko se je Hannah navdušila nad hokejsko igo, ji je sledila tudi starejša sestra.
Hannah je zaigrala za profesionalno ekipo Minnesota Whitecaps, Marissa pa je začela razmišljati o opustitvi hokeja, a je nato prišel vpoklic v korejsko reprezentanco za ZOI 2018. "Bilo me je strah. Nikogar nisem poznala, znala nisem niti jezika. Vseeno sem sprejela izziv," je povedala Marissa, v reprezentanci bo igrala z rojstnim imenom Yoon Jung Park.