"V poskusni seriji sem padel povsem enako kot v kvalifikacijah. Zlomil sem smuči in zelo smo hiteli, da smo se pripravili na kvalifikacije. Vedel sem, kaj moram storiti in uspel mi je odličen skok, skočil sem čez zeleno črto. Poskusil sem s telemarkom, nagnil sem se preveč naprej. Takoj sem vedel, da bom padel, a sem se boril, novoletno turnejo sem želel zapustiti z dobrim občutkom. Vendar me je potegnilo naprej, padec je bil zelo trd. Takoj sem začutil, da sem se poškodoval. Imel sem hude bolečine v nižjem delu hrbta, vseskozi sem bil pri zavesti. Pri skokih te po dolgem času nošenja skakalnih čevljev začnejo boleti noge.  Zdravnikom sem dejal, naj mi jih snamejo, a ko so mi povedali, da so to že storili, sem se zavedal, da je zelo hudo," se svojega skoka spominja 26-letni Američan.

 

Po hitri operaciji in številnih poškodbah, ki so vključevale okvaro hrbtenice, zlobljeni rebri, preluknjana pluča, poškodbo ledvic in notranje krvavitve, je Nick Fairall bolnišnico zapustil konec januarja. Sledila je rehabilitacija v ZDA.

 

"Štiri mesece sem dvakrat na dan hodil na zelo fizično zahtevne terapije. Kasneje sem nekaj časa preživel z družino in prijatelji, julija pa sem obiskal Park City, kjer sem bil znova skupaj z ekipo. Lepo se je bilo vrniti med skakalce. Septembra sem začel z nevrokinetičnim pilatesom. Moje stanje se je vidno izboljšalo. Smučal sem na vodi, z monoskijem na snegu, igral sem golf, skakal s padalom, zaigral sem tudi ragbi na invalidskem vozičku," je ob vrnitvi na prizorišče padca dejal Američan.

 

"Znova čutim nekaj v nogah, kar je dober znak. Napredujem s počasnimi koraki. Včasih jih je težko opaziti,a se premikam naprej. Vse je kot prazen list papirja, na meni je, kaj bo zapisano na papirju in kaj bom storil nato. Še naprej se bom trudil v to smer," je na novinarski konferenci novinarjem še dejal Fairall.

Ta ima kar načrtov za prihodnost: "Izbral bom nekaj šolskih predmetov, želim tudi priti do pilotskega dovoljenja. Imam še en projekt. V vseh teh letih ukvarjanja s športom sem si nabral veliko znanj s področja psihične priprave na tekmovanja, v teh težkih trenutkih pa mi to pride zelo prav. Začel sem si zapisovati reči. Želim napisati knjigo, ki bi ob podobnih trenutkih pomagala tudi drugim."

 

Fairall se želi tudi vrniti k skokom. "To je izjemen šport. Ko sem si tu ogledal skoke, sem si izjemno želel skočiti. Vedno bo moj cil, da še kdaj skočim. Naredil bom vse, da mi bo to uspelo. Skoki so šport, ki je povezan z nekaj tveganji. Padec je bil moja krivda. Vedel sem, da za nekaj takšnega obstaja verjetnost v mojem športu. Ničesar ne bi spremenil."

Hvaležen je za vso podporo, ki jo je dobil v zadnjem letu, druženje z novinarji pa je končal z naslednjimi besedami: "Po poškodbi sem imal na voljo izbiro. Lahko bi se smilil sebi, bil vseskozi žalosten, sedel doma in zapravljal čas. Lahko pa bi počel reči, ki me veselijo. To sem tudi izbral. Karkoli se je zgodilo, poskušam uživati v svojem življenju, želim narediti korak naprej. Rad bi vzpodbudil vse, da storijo enako."