"Saj se vendar ne morem odpovedati stvarem, ki jih rad počnem, samo zato ker se mi pri tem lahko kaj zgodi. Če bo nekega dne do tega prišlo, potem je to usoda," je eden izmed citatov Michaele Schumacherja v biografiji, ki jo je napisala Karin Sturm. Ta v več kot 35 letih ni manjkala na skoraj nobeni dirki formule 1 in v paddocku velja za eno najboljših poznavalk dogajanja v tem športu. Leta 2009 je prejela za novinarsko delo športno nagrado zvezne dežele Bavarske. Ob izdaji slovenskega prevoda se je predstavila medijem v Sloveniji, pogovor z njo je vodil njen dolgoletni kolega Miran Ališič, kasneje pa je tudi odgovarjala na vprašanja prisotnih.

O prvem obisku Ljubljane
Včeraj sem si ogledala mesto, predvsem predel ob reki. Stari del mesta me je navdušil, je mešanica velikega mesta, ki pa v sebi tudi nekaj južnjaškega. Vseeno gre za organizirano in čisto mesto. Ko bom imela nekaj več časa, bom zagotovo še prišla v Ljubljano.

O tem, zakaj ima Michael Schumacher toliko navijačev v Sloveniji
Tega sicer nisem vedela. Morda je to zaradi tega, ker se je Slovenija takrat odpirala svetu in je formula postala popularna istočasno kot Schumacher. V Sloveniji je zaradi bližine Italije tudi veliko navijačev Ferrarija, Schumacherjev prestop v to ekipo pa je sovpadal s tem. Ta mešanica je verjetno tudi v Sloveniji povzročila nekakšno Schumimanijo.

O njegovi priljubljenosti v Nemčiji
V Nemčiji pripadnost Ferrariju seveda ni takšna. Gre pa zato, da Nemci radi spremljajo velike dosežke in velike domače zvezde. Tako je bilo na primer v tenisu z Borisom Beckerjem in Steffi Graf. Ko je Schumacher začel zmagovati v formuli 1, je bilo to nekaj posebnega za nemško javnost. Bil je nemški junak, heroj mednarodnega avtošporta, zato je bil tudi deležen takšne pozornosti. Pomembno je, da je bil prvi. Sebastian Vettel, ki je prav tako uspešen dirkač, tako nikakor ne more pritegniti toliko ljudi kot njegov predhodnik.

O trenutnem stanju Schumacherja
Veliko več od tega, kar v javnost lansira njegova družina niti ne vem. V družini zelo skrbijo za zasebnost, za to, da informacije ne bi curljale. Po tem kar je na voljo uradnih informacij, je videti, da je njegov napredek zelo majhen. Če bi bil optimizem večji, če bi prišlo do večjega napredka pri njegovem zdravstvenem stanju, bi te novice zagotovo hitro delili s Schumacherjevimi privrženci. Okrevanje bo zagotovo še zelo dolgo.

O upanju na dobro novico
Načeloma je po letu ter letu in pol manjša možnost, da se takšno stanje drastično izboljša. Obstaja pa majhno upanje. Pred kratkim sem brala članek o ženski, ki se je iz kome zbudila po petih letih, po treh letih dodatne rehabilitacije pa je na nek način znova zaživela dokaj normalno življenje. Neka majhna možnost torej obstaja, ki daje upanje družini in njegovi okolici. Težko pa je karkoli vnaprej špekulirati.

O karakterju Michaela Schumacherja
Brezkompromisnost je pri dirkačih zelo pogosta. Pri Michaelu je bila še toliko bolj prisotna. Njegova največja težava je bila v tem, da nikakor ni znal sprejeti poraza in ni znal priznati napake. Na to je v veliki meri vplivala tudi njena okolica. Ta ga je predvsem v začetnih letih spodbujala pri razmišljanju, da je pravo le njegovo stališče, vsi ostali pa se motijo. V svojem razvoju je nato sprejel to brezkompromisno logiko.

O očitkih, da je knjigo izdala po Schumacherjevi smučarski nesreči
Že pred tem sem napisala več knjig, prvo o Schumacherju že leta 1993. To je bila moja prva knjiga, kasneje sem jih napisala še več na prelomnih dogodkih za njegovo kariero. Tudi knjiga po nesreči je logična posledica prejšnjih del, nekak zaključek vsega obdobja. To je bilo storjeno v dogovoru z založbo. Tudi z novinarskega stališča je tako, da radi opisujemo aktualne dogodke. Kritike je pač potrebno sprejeti. Se pa velikokrat pojavlja dvojna morala, predvsem pri "rumenih" medijih. Ti se dolge mesece napajajo in živijo od takšnih informacij, na drugi strani pa kritizirajo tiste, ki o tem spregovorijo na vseeno nekoliko bolj profesionalen način.

O knjigi, ki jo je napisala o Ayrtonu Senni
Ta knjiga je bila načrtovana in dogovorjena pred tragično nesrečo Ayrtona Senne. Ko je prestopil v ekipo Williams, se je pričakovalo, da bo znova postal svetovni prvak. Takrat naj bi ta knjiga tudi izšla. A nato je prišla ta nesrečna nedelja, 1. maja 1994, dan prej je umrl tudi Avstrijec Roland Ratzenberger. Treba je bilo hitro reagirati in izdati knjigo nekoliko prej kot načrtovano. V vsakem primeru je bila knjiga načrtovano za to sezono.

O sodelovanju s Schumacherjem pri pisanju njegove biografije
S temi knjigami je pravzaprav tako ... Če neko temo 15 let spremljaš zelo od blizu, veš veliko reči. Iz vsega kar veš, kar doživljaš s tem športnikom, se z njim pogovorjaš, iz tega pravzaprav dobiš večino informacij. Schumacher ni bil nikoli oseba, ki bi se zelo zanimala za takšne projekte. Izdal je eno knjigo skupaj s svojo tiskovno predstavnico Sabine Kehm, druge so bile prepuščene nam.Spoznaš veliko okolja, ki je zelo blizu temu športniku, tehnike, inženirji, mehaniki, prijatelji, spremljevalci, fizioterapevti ... Iz vsega tega ni težko narediti knjigo, Podobno je bilo tudi pri zadnji knjigi s Sebastianom Vettlom. Ta je dejal 'kar napiši jo, jaz nimam veliko časa, da bi se s tem ukvarjal. tako ali tako veš vse.'

O odzivu Schumacherja in Vettla na pisanje
Pri Schumacherju knjige niso komentirali, tudi sama o tem nisem spraševala. Je pa to kar nekakšen kompliment. V njegovem taboru so se namreč vselej hitro odzvali s tožbami, grožnjami, če jim kaj ni odgovarjalo. Pri Vettlu je stvar nekoliko drugačna, prejel jo je šele pred dvema mesecema. Njegova predstavnica za stike z javnostjo jo je prebrala, bila ji je všeč, Vettla pa še res nisem uspela vprašati za oceno.

O tem, kdo od dirkačev v njenih biografijah je na avtorico napravil največji vtis
Ayrton Senna je bil zame najbolj zanimiva, najbolj kompleksna oseba. Tudi izven dirkalnih stez. Bil je zelo duhoven, ukvarjal se je z mnogimi rečmi, imel je raznolike, zanimive poglede na svet, vse ga je zanimalo. Kot dirkače bi jih težko ločila, vsi so bili zelo dobri. Trije, štirje ali sedem naslovov svetovnega prvaka je zelo relativno. Veliko okoliščin vpliva na to - v kakšnem avtomobilu sediš, kakšna je konkurenca ... Pri Senni pa je še to, da ne vemo, kaj bi se še zgodilo, če bi živel in dirkal precej dlje.

O tem, kdo od sedanjih dirkačev bi si še zaslužil biografijo
Lewis Hamilton. Je zelo zanimiv, je barvita osebnost, v formulo 1 prinaša nekaj drugačnega s svojim hip-hopom in šovom. Dvomim, da je Nico Rosberg zanimiv s svojo osebnostjo, je pa nekaj zanimivih imen, bomo videli, kaj se bo iz njih izcimilo. Tu menim predvsem Brazilca Felipeja Nasra. Fernando Alonso bi tudi znal biti zanimiv, a je že doživel vrhunec in je morda prepozno za knjigo. Do njega pa je tudi zelo težko priti, težko se mu je približati na takšen način, ki je potreben za biografijo.

O tem, ali je bilo pisanje knjig vedno njena želja
Vedno sem se zanimala za knjige, vedno sem jih rada prebirala. Medijski svet se je zelo spremenil, knjige so zdaj edina reč, kjer se lahko poglobiš v zasebnost, ozadnja, človeške zgodbe. Te so me v formuli 1 bolj zanimale, veliko bolj kot tehnična plat. Celo strokovni časopisi in revije imajo vse manj časa za resne, daljše, poglobljene zgodbe. Knjiga je edina, kjer lahko ozadja razkrivamo na nekoliko drugačen način.

O atraktivnosti današnje formule 1
Gledanost je res precej upadla, tudi v tradicionalnih državah kot je Italija s Ferrarijem. Problem so pravila, dominanca Mercedesa ... Zadnjo dirko si je v Nemčiji ogledalo milijon manj gledalcev kot nekaj ur kasneje tekmo nemške nogometne reprezentance na ženskem svetovnem prvenstvu v Kanadi. V Veliki Britaniji jim je sicer uspelo prodati vstopnice. Tam je drugačna publika, dirke imajo bogato tradicijo. Naredili pa so tudi veliko promocijskih akcij, otroci do 12 let so imeli na primer prost vstop. Srednji sloj si ne more več privoščiti vstopnice za 200 ali 300 evrov. To so tudi ugotovili in so vstopnice v zadnjem tednu prodali po 99 evrov. 

O potrebnih spremembah
V kratkem času se ne bo spremenilo veliko. Za leto 2017 obstajajo nekateri predlogi, ki naj bi bolj izenačili konkurenco. morda z rešitvami pri aeorodinamiki, pri motorju, pri uporabi bencina, govori se tudi o resnejši spremembi strukture motorjev ... Preživeti treba tudi leto 2016, ko se ne bo veliko spremenilo. Edino upanje ostaja dvig forme Nica Rosberga in njegovo resnejše ogrožanje Lewisa Hamiltona, da bo zanimivo vsaj v internem dvoboju Mercedesa.

O nostalgiji navijačev
Del nostalgije za obdobjem pred 30, 20 ali 10 leti zagotovo obstaja. Krivda leži tudi v tem, da so v ta svet vstopili veliki avtomobilski proizvajalci. Ti so z veliko denarja spremenili šport, politično pa si ne smejo dovoliti poraza, zato se vseskozi iščejo nove rešitve. Stroški so se neverjetno dvignili, manjše ekipe pa temu niso mogle slediti. Šport se je spremenil. V to, da se bo spremenil nazaj v formulo 1, ki smo jo poznali pred leti, dvomim. Vse gre naprej, tudi v drugih serijah je te trende možno zaznati v manjši obliki. 

O tehniki v formuli 1
Ostalo je premalo dirkaškega v tem športu. Tudi navijači lahko vidijo, da inženirji dirkačem sporočajo katera stikala naj premikajo, naj hladijo zavore, kdaj je treba varčevati z gorivom ... Vse skupaj postaja smešno. Formula je postala prelahka, če se lahko Max Verstappen s 17 leti tako hitro kosa z najbolšimi. Tudi Vettel in Hamilton sta se pritožila, da ne moreta pokazati vsega. Ta tehnologija je velik problem. 

O tem, kako vrniti zanimanje pri navijačih
Zlati časi formule 1 so mimo. Morda tudi zato, ker ljudje drugače gledajo na avtomobile. V mojih časih je bil avto nekaj, kar si je vsakdo želel, nekaj za kar se je boril in se nato tudi pohvalil z njim. Današnja mladina se za to ne zanima več, prednost imajo druge reči - iphoni, ipadi ... Morda je formula E smer preko katere se bo mlada publika znova vrnila k formuli 1. Morda je rešitev v tem, da se bo ta šport iz široke popularnosti preusmeril k bolj ožji, specifičnejši publiki, ki se bo goreče zanimala za formulo 1.