DeAnthony Langston je bil ob Ericu Cooperju prvi Američan, ki je oblekel dres Olimpije. To se je zgodilo tik po osamosvojitveni vojni, zato je imel nekaj pomislekov pred prihodom v Ljubljano, saj ni vedel, če bo prišel v varno državo. Nato se je v Slovenijo zaljubil. V zadnjem letu jo je obiskal že nekajkrat, tokrat je s pomočjo svoje fundacije v Ljubljano pripeljal nekaj nadobudnih srednješolskih košarkarjev, ki so se tudi pomerili z nekoliko starejšimi člani slovenskih mlajših selekcij in tudi zmagali.
Langston je na svoji košarkarski poti po odhodu iz Slovenije zaigral še na Japonskem, kjer je spoznal tudi trenutnega generalnega managerja ekipe Dallas Mavericks Nica Harrisona, zaigral v filmu Space Jam skupaj z legendarnim Michaelom Jordanom, vodil projekte za Nike, zdaj pa je srednješolski trener. Odraščal je zloglasni soseski Watts v Los Angelesu, med epidemijo koronavirusa pa je vanjo osebno dostavljal hrano. Poleg njega sta to počela tudi Brad Pitt in Flea (Red Hot Chili Peppers).
Z Langstonom, ki se je kasneje v Stožicah udeležil tudi slovesnosti ob dvigu dresa Dušana Hauptmana, smo se sicer pogovarjali že v Kölnu med zadnjim evropskim prvenstvom, tudi tokrat pa je pred pripravljalno tekmo Slovenije s Črno goro takoj pristal na nekaj vprašanj.
Znova ste v Sloveniji. Kaj vas je tokrat pripeljalo nazaj?
Prišli smo odigrat prijateljsko tekmo. Zelo sem vesel, da so nam dovolili igrati v dvorani Stožice. Mislim, da do zdaj ni bilo še izpeljano nič podobnega s srednješolskimi ekipami. Sem nekdanji član Olimpije, ki je tu ohranil odlične stike in sem lahko tudi pripeljal dobro moštvo. Obe ekipi sta odigrali lepo tekmo. Za nas je bilo to izjemen dogodek, fantje so stari 15, 16 let, pomerili pa so se z moštvom, ki je bilo sestavljeno z dve, tri leta starejšimi igralci. Imamo nekaj izjemnih igralcev, Jason Crowe Jr. je košarkar s petimi zvezdicami. Odlično smo se imeli tu.
Se radi vračate?
Ljubim Slovenijo. Vedno hitreje prihajam nazaj, naslednjič bo verjetno minilo še manj časa med mojimi obiski. Tega se že veselim, tu resnično uživam.
Po odhodu iz Olimpije vas sicer ni bilo kar dolgo.
Kar 29 let. S pomočjo socialnih medijev, Facebooka lahko ohranjaš neke stike, a ni enako. Vedel sem, da mi nekaj manjka, in ko sem prvič prišel nazaj, je vse prišlo na svoje mesto. Na stara leta si želim, da me 'pride pobrat' Slavko (Kotnik; op. p.), ne z motorjem, ampak z avtom, da odideva na ribarjenje, da se v nedeljo odpeljeva do morja. Stalno govorijo o tem in to je to. Svoji ženi sem že dejal, s tem se je tudi strinjala, da bom tukaj kupil hišo. Želim se upokojiti tu. Pravzaprav že iščem primerno hišo. Na žalost so se zgodile ta neurja in poplave, ljudje so umrli, če se ne motim dve osebi iz Nizozemske in ena iz Slovenije. V ZDA ima veliko naravnih katastrof, tu pa me je to presenetilo. A včasih je vse skupaj tako in nič ne moreš storiti.
DeAnthony Langston je izjemna oseba, s Cooperjem sta bila prva Američana pri Olimpiji. Slednji je bil branilec, Langston pa je igral bližje košu, na položajih štiri in pet. Od vseh ameriških igralcev, ki so kdajkoli oblekli dres ljubljanskega kluba, je bil DeAnthony eden najboljših karakterjev. Vklopi se lahko v vsako družbo. Šele spoznali ga boste, pa se boste čez nekaj minut z njim pogovarjali kot prijatelj.
Peter Vilfan
Kaj menite o trenutni reprezentanci Slovenije?
Človek, Slovenija je imela vedno dobre košarkarje. Če se vrneva nazaj, so to Ivo in Jaka Daneu, Dušan Hauptman, Boris Gorenc, Peter Vilfan, Slavko Kotnik; Jure Zdovc, Marko Milić ... Bil sem fasciniran, kako dobri so bili, a seveda je Luka Dončić vse skupaj dvignil še na višjo raven. Nekdanja Jugoslavija ima res izjeeeemne igralce, kot trener bi si zdaj resnično želel voditi štiri ali pet košarkarjev iz bivše države, mislim, da bi se lahko kosali s prav vsemi na svetu.
Vaši reprezentanci na prihajajočem SP sta Slovenija in ZDA?
Navijal bom za obe in vseeno mi je, katera bo prišla dlje. Zdaj sem pač v Ljubljani (smeh). Z obema reprezentancama imam nekaj povezav. ZDA želi pokazati, da je velesila, za ostale pa je pomembno, da se ji bližajo. Košarka je že nekaj časa globalen šport, igra se po vsem svetu.
Na zadnjem SP je bila ZDA šele sedma.
Da, to je bilo veliko razočaranje. V ZDA je vsakič, ko se ne osvoji zlato, precejšnje razočaranje. Tudi tokrat ne bodo nastopili največji zvezdniki, a še vedno bo šlo za močno zasedbo, z igralci, ki v ligi NBA precej zaslužijo. Ne bo Kyrieja Irvinga, Kevina Duranta, LeBrona Jamesa in tako dalje, a gre še vseeno za košarkarje, ki so sposobni stopiti naprej.
Kaj lahko doseže Slovenija?
Če imaš Luko Dončića, je vse mogoče. Sta se pa na žalost zgodili ti poškodbi Eda Murića in Vlatka Čančarja. Vsakič, ko ostaneš brez člana prve peterke, je to velik udarec. Kljub temu mislim, da se bodo prebili v izločilne boje, ki bodo potekali na Filipinih. A morali bodo biti previdni, Slovenija za nikogar ni več neznanka. Vsi vedo, da zna igrati.
Ste dober prijatelj generalnega managerja Dallasa Nica Harrisona, Mavericks pa so zaradi Luke Dončića zanimivi tudi za slovenske ljubitelje košarke. Kako bi ocenili delo Dallasa v tem prestopnem roku?
Nico je kot moj mlajši brat. Kar precej ljudi je bilo razočaranih, ko se je Dallasu pridružil Kyrie in se nato ekipa ni uvrstila v končnico. Sam sem resnično verjel, da bodo imeli težave za preboj v play-off. Zvezdnika še nista bila uigrana. Seveda vsi vemo, da Irving in Dončić znata igrati, a potrebno je poleg njiju postaviti prave košarkarje, prave koščke mozaika. To je med sezono nemogoče storiti, saj si v menjavo vključil preostale dobre igralce. Zdaj pa so Dallasu med sezonama uspele lepe poteze in veselim se že, kaj bodo storili v novi sezoni. Nemogoče je brez trening kampa zgraditi kemijo med Kyriejem in Luko, zdaj bo drugače.
Pravi košček mozaika je verjetno Grant Williams.
Williams je 'tako velik', to je kar težko dojeti. Je izjemno pomembna okrepitev, Dallas se bo vsekakor uvrstil v naslednjo končnico. Skupaj bodo opravili trening kamp in mislim, da bodo zelo dobri na Zahodu.
Manjka Dallasu še kakšen pravi center?
Vem, da so izgubili JaValeja McGeeja, a so dobili nekaj kakovostnih igralcev. S še enim dobrim centrom bi res lahko naredili nekaj škode v zahodni konferenci. Res izgledajo kar dobro.
Ste se s Harrisonom pogovarjali o Dončiću?
Seveda. Hudiča, že pred leti sem mu dejal, da naj Nike podpiše sodelovanje z Dončićem (Harrison je pred prihodom v Dallas 19 let deloval v podjetju Nike in zasedal vodilne funkcije; op. p.). Nico je odličen fant, zna prepoznati nadarjene igralce. Izjemno je vesel, da je Luka v Dallasu. V ZDA se sicer vse gleda skozi naslove. Vsak superzvezdnik mora pred upokojitvijo osvojiti vsaj en naslov NBA prvaka. To se trudijo doseči tudi pri Dallasu in mislim, da so zdaj na dobri poti. Vsaj glede sestavljanja ekipe.
Trg v NBA je zdaj nekoliko obstal. Menite, da vsi čakajo na podpis Damiana Lillarda in morebitne posledice, nato pa se bo vse skupaj odprlo?
Da. Lillarda čakajo predvsem pri Miamiju (smeh)... A, poslušajte, navsezadnje nikoli ne veš do konca, Lillarda si zagotovo želijo v večini velikih klubov. Zamislite si Dallas s Kyriejem, Damianom in Luko, to bi bilo neverjetno. A potrebujete tudi obrambo in tu bo še kako pri Mavericks prišel prav Williams. Veselim se nove NBA sezone.
Ste iz Kalifornije, a je trenutno Dallas vaše najljubše moštvo?
Rad imam predvsem Nica (smeh). Všeč mi je bil prej tudi Miami zaradi Alonsa Mourninga (prvak leta 2006, sedemkratni udeleženec tekme All-Star, dvakrat najboljši obrambni igralec lige, olimpijski prvak leta 2000, svetovni prvak 1994, član prve peterke lige NBA leta 1999; op.p), ki prav tako sodi med moje najboljše prijatelje. Rad imam Pata Rileyja (kot igralec (1), pomočnik trenerja (1), glavni trener (5) in predsednik (2) nosilec devetih šampionskih prstanov; op.p). Seveda sem odraščal z LA Lakers in LA Clippers, a imam toliko prijateljev... Ko je Paul Pierce (prvak 2008, desetkratni udeleženec All-Star tekme) igral za Boston, sem celo navijal za Celtics. Zame je najpomembneje, kdo igra za katero od franšiz.
Nekaj oseb ste sicer spoznali tudi kot filmski igralec. Kako je prišlo do tega?
Prav rad bi še nastopil v kakšnem filmu, bilo je prav zabavno. A do te vloge sem prišel le po sreči. Bili smo na treningu v eni izmed telovadnic, ko je prišel klic in seveda smo mislili, da gre za potegavščino. A čez eno uro so znova poklicali. Res? A lahko pridemo? Tako sem nastopil v svoji prvi reklami za Nike. Od tam je šlo samo še naprej. Nisem potreboval kakšnega zastopnika, saj sem poznal režiserja (smeh). Tako sem sodeloval z Nike, bil sem v filmu Space Jam (1996: op.p), v reklamah za Coors Light (pivo), Gatorade (pijača), bilo je ogromno reklam (leta 1996 je v filmu Rebound: The Legend of Earl 'The Goat' Manigault nastopil v vlogi Lewa Alcindorja, gre za legendarnega košarkarja, ki se je kasneje preimenoval v Kareema Abdul-Jabbarja, zaigral pa je tudi v filmu Double Dragon iz leta 1994; op.p.).