Nekdanji hrvaški prvoligaš Hrvatski dragovoljac, katerega vodilni niso skrivali svoje naklonjenosti skrajno desničarski ideologiji, se bojuje za obstoj v drugi hrvaški nogometni ligi.

Največja upnica Hrvatskega dragovoljca je Komercialna banka z nekaj več kot 8,3 milijoni kun (1,12 milijoni evrov) terjatev. Sodišče je zavrnilo zahteve še štirih upnikov, ki so terjali približno 800.000 kun (108.000 evrov), med katerimi je tudi 250.000 kun (39.190 evrov) terjatev hrvaške davčne uprave.

Sodišče je naložilo upravi kluba naj predstavi spremenjeni načrt prestrukturiranja. Klub ima že več mesecev blokiran račun, od aprila je v predstečajnem postopku, ki omogoča pravnim osebam, da bi po opravljenem prestrukturiranju lahko nadaljevali poslovanje. V nasprotnem sledi stečaj.

Hrvatski dragovoljac je leta 1994 ustanovil protislovni podjetnik Stjepan Spajić, ki je vodil klub do svoje smrti leta 2004. Originalno je bil klub ustanovljen v Zagrebu leta 1975 kot NK Trnsko, potem pa je spremenil ime v NK Novi Zagreb.

Po letu 1994, ko so spremenili ime v Hrvatski dragovoljac, so igrali devet sezon v prvi hrvaški ligi, nazadnje v letih 2013/2014. Po dveh odigranih tekmah v novi sezoni druge hrvaške lige so med štirimi moštvi, ki so na dnu lestvice z eno točko iz dveh tekem.

Hrvatski dragovoljac je znan po svojih razpoznavnih črnih dresih, kot tudi po klubskem grbu, ki je sredi 90. let nedvomno spominjal na znamenja nekdanje ustaške države na Hrvaškem NDH. K negativnem slovesu kluba je prispeval tudi Spajić, ki je znan po svojih izjavah, da bodo hrvaško-katoliški "etnično čist klub".

Vztrajal je, da v klubu ne bodo igrali nogometaši srbskega rodu in homoseksualci, medtem ko bi sprejel temnopolte nogometaše, a le "če so katoličani".

Za Hrvatski dragovoljac je sredi 90. let prejšnjega stoletja igral nekdanji jugoslovanski reprezentant in legenda Hajduka Blaž Slišković, kratek čas pred koncem svoje igralske kariere leta 2000 pa tudi eden najboljših hrvaških nogometašev vseh časov Robert Prosinečki.