Klubi. Ob finančnih težavah Uniona Olimpije in Acronija Jesenic v ospredje vse bolj prihaja poslovanje slovenskih klubov. “Na dolgi rok bo sredstva zagotovilo dobro delo z navijači in lokalnimi skupnostmi, saj bo treba v prihodnosti bistveno več financ pridobiti od navijačev – z vstopnicami, navijaškimi izdelki ter porabo v dvorani in ob njej,” rešitev za zadolžene klube vidi direktor marketinške agencije Infiniti MRM Robert Verlič in pojasnjuje: “Na podjetja se v zanje vse težjih razmerah ni več zanašati."

Naravna selekcija

“V prihodnosti se bo morala zgoditi naravna selekcija med klubi, panogami, športi ... Dolgoročno lahko preživijo le tisti, ki imajo za seboj gledalce, bodisi v dvorani bodisi pred televizorji. Za sabo morajo imeti množico privržencev. Športi, ki imajo prazne tribune, so bolj kot ne sami sebi namen,” meni Verlič, ki že nekaj časa uspešno sodeluje tudi s HDD Olimpijo.

Spremenjena zakonodaja

Zaslužke klubom včasih odžirajo tudi slovenski zakoni. “Alkoholni zakon je na primer mlinski kamen, ki ga ima za vratom slovenski šport. Podatke imamo za Linz – ta ima od prodanega piva na vsaki tekmi deset tisoč evrov prihodkov, pri Medveščaku pa je številka le malo manjša. Tu leži delež prihodkov za klub, hkrati pa imajo pokrovitelji, ki se ukvarjajo s proizvodnjo pijač, večji interes za sodelovanje, ker si lahko povrnejo del vloženih sredstev,” pravi Verlič, ki o olajšavah, ki so jih v nekaterih državah deležna podjetja, če vlagajo v šport, meni: “To bi lahko malenkost spodbudilo vlaganje v slovenski šport, a ostaja dejstvo, da je pri nas vse manj podjetij sposobnih podpirati športne kolektive. To bi lahko pomagalo, a problema ne bi rešilo.”

Država naj obvesti javnost

Foto: Gregor Katič Franci Pliberšek Med gospodarstveniki, ki že vrsto let vlagajo v slovenski šport, je Franci Pliberšek, prvi mož podjetja Mik Celje: “Celoten šport je v krizi. Ni dotacij. Saj vidimo, kaj se dogaja v jeseniškem in preostalih klubih. Iz tekmovanja je na primer izstopil rokometni klub Škofja Loka. Sponzorji ne morejo več zagotavljati obljubljenih stvari, novih pa ni. Stanje v gospodarstvu je zelo slabo in posledično je slabše tudi v klubih.”

Manj za ljubiteljski šport

Pliberšek, ki je bil svoj čas med vodilnimi pri celjskem nogometnem prvoligašu, zdaj pa sodeluje z rokometaši, dodaja: “Država mora vedeti, kam vlaga denar in kaj pričakuje. V nekatere stvari ga vloži ogromno, pa ne dobi feedbacka. Smučarska zveza recimo dobi zelo veliko denarja, nato pa ugotovimo, da skakalci že ne vem koliko časa niso dobili plače; tako je bilo na primer v prejšnji sezoni. Država naj za tiste stvari, ki jih financira, javno, na spletu, objavi, kakšen je učinek, izplen celotne zadeve. Kjer se pokaže, da je vse skupaj bolj ljubiteljsko, se lahko vložek zmanjša in preusmeri tja, kjer so rezultati. Hokej na Jesenicah na primer ima tradicijo; od tam je prišlo veliko odličnih hokejistov. Če bi obstajala samo Olimpija, kaj bi potem ostalo od reprezentance?”