Kako ste doživeli to, da je bil Luka konec tedna prvič na ligaški tekmi uvrščen v člansko ekipo Reala?
Moram reči, da sem nekako pričakoval, da bo že v tej sezoni v članski postavi madridskega Reala. Je pa to res nagrada za njegov trud. V bistvo je to nagrada za vse nas. Najzaslužnejši za njo je Luka sam, a to je priznanje tudi za vse ki so ob njemu, ki ga spremljajo, ki ga bodrijo, trenirajo. Od agentov naprej, trenerjev v mladinskih kategorijah, vseh, ki verjamejo vanj.
Ste se o tem že pogovorili z njim?
Sem, redno sva na telefonski liniji, pogovarjava se o teh rečeh. Gre za lepo stvar, a še mnogo tega je potrebno postoriti. To si lahko vzame za vzpodbudo, nekaj kar si je zaslužil v prejšnjih dveh sezonah. Upam predvsem, da se zaveda svojih zmožnostih. Če si pri 15 letih v članski ekipi... Če si v članski ekipi kluba, ki morda sodi med tri najmočnejše v Evropi, je to enkraten uspeh. Definitivno sem mu povedal, da se s tem ne sme zadovoljiti. To je le motiv za naprej.
Ste ob njegovem odhodu v Madrid pričakovali takšen napredek?
Osebno sem se pred njegovim odhodom zelo dobro pozanimal, kaj in kako. Njihov prvi takšen projekt je bil Nikola Mirotić, ob njegovem uspehu se je dalo videti, da računajo na mlade, da so pripravljeni delati z njimi, v klub so pripeljali tudi najboljšega španskega trenerja za mlade košarkarje. Če sem pričakoval? Pričakoval sem napredek, a lagal bi, če bi dejal, da tako velikega. Mali se je nenormalno dvignil. Če se 25 odstotkov igralcev dvigne za tri stopničke v dveh letih, se je on povzpel za 30. Takega napredka, ki ga je naredil, res nisem pričakoval.
Je. A profesionalni športniki se morajo v svojem življenju marsičemu tudi odreči. Sigurno je bil prisoten nek strah, vseskozi se pojavljajo pomisleki ali bo nekaj tako, ali pa bo drugače. Že pred odhodom smo bili tam, videli s kakšnimi ljudmi bo imel otrok opravka. Pred odhodom v Real Madrid smo bili tudi pri Galatasarayju, a tam mi nekaj ni »štimalo«. Ko smo prišli v Španijo, sem spoznal, da je tam manjkal človeški faktor. Iz srca lahko rečem, da so ljudje, ki v Madridu navsezadnje skrbijo za mojega sina, fenomenalni. Nanj ne gledajo le kot na košarkarja, veliko se posvečajo tudi šoli, osebnostnemu razvoju, pozorni so na to, kako se obnaša zunaj igrišč. Če kaj od tega ni dobro, jih enostavno kaznujejo, za te fante pa je največja kazen to, da jim na primer prepovedo udeležbo na treningu, na tekmi. Takšni otroci teh napak več ne ponavljajo. Poleg košarkarskega imajo tudi starševski odnos, za te fante skrbijo kot bi bili njihovi. To me je najbolj fasciniralo pri Realu. Če tega ne bi bilo, če Luka ne bi bil tam srečen in zadovoljen, tudi ne bi bilo takšnega napredka.
V tujini se verjetno zelo hitro odraste?
Veliko ga hodimo obiskovat. Saj ne vem, če je to dobro ali ne. On ima tam svoje prijatelje, živijo v posebni rezidenci. Poskrbljeno je res za vsako malenkost, za vsak najmanjši detajl. Luka se vedno veseli vrnitve v Ljubljano, a imam občutek, da je enako, če ne celo bolj vesel, ko se vrača v Madrid. To je normalno. Kaj pa rabi 15-letni fant? Že nekaj časa živi sam, osamosvojil se je, razmišljanje je kot pri normalnemu odraslemu človeku. Meni je pa še vedno najpomembneje, da ga vidim zadovoljnega, sproščenega in nasmejanega, ko ga obiščem. Real Madrid pa je samo nadgradnja in pohvala za njegovo doslej opravljeno delo. Ne znam opisati, kakšen občutek je to zame, kaj šele za njega.
Redno spremljate njegove predstave v 4. španski ligi, kjer redno igra za B ekipo madridskega Reala?
Seveda. Pred kratkim sem si tudi v živo ogledal eno tekmo. Čeprav se četrta liga morda sliši nekako čudno, je ta liga EBA po mojem mnenju močnejša od španske tretje lige. Tu igrajo tudi nekateri starejši in izkušenejši igralci, ki so bili nekoč člani prve lige, zdaj pa ob koncu kariere pridejo še do zadnjih pogodb. Bil sem kar presenečen nad njegovo predstavo. Kljub le 15 letom je Luka igral kot izkušen playmaker. Zadeval je, podajal, skakal, igral je pametno, odličen je bil celo v obrambi.
Prej ste omenili Mirotića. Ta je kasneje postal španski reprezentant, že večkrat pa ste dejali, da se to pri Luki ne bo zgodilo.
O tem je nesmiselno govoriti. Pravila so tudi jasna, pred odhodom v Španijo smo celo podpisali, da bo Luka igral za Slovenijo do 18. leta. O tem ni nikoli niti razmišljal. Je pa v Sloveniji pač tako, da se pojavlja zavist, škodoželjnost ob kakšnem uspehu, zato hitro pride tudi do nesmiselnih govoric. Pravzaprav mi je celo smešno govoriti o tem. Če komu to polepša dan, pa naj širi takšne govorice, vsi imajo pravico, da razmišljajo po svoje. O tem do zdaj ni bilo nobenega pogovora. Saj uradno ni prišlo iz kluba prav nič na to temo.
Je morda za Luko lažje, ker ste tudi sami zaradi košarke hitro odšli od doma?
Pri 15 letih sem iz Jesenic odšel v Ljubljano k Olimpiji. Trenirali smo, a smo bili nato prepuščeni samemu sebi. Nisem imel nikogar, ki bi me tu in tam pravočasno potegnil za ušesa. Storil sem kar nekaj napak.
Se je kaj spremenilo v zadnjih tednih, dneh?
Da. Kar naenkrat se je pojavilo kar nekaj agentov, ki želijo priti do Luke. Nekateri ljudje, ki še pred časom niso našli dobrih besed, bi zdaj želeli biti zraven. Marsikdo bi pristavil svoj piskerček. A lojalnost je pomembna. Njegovi zastopniki so Mirko Miličević, Pedja Jovićević in Alvaro Tor. Vseskozi so verjeli vanj.