Smučarska zveza Slovenije bo s Planico na kongresu Fis v mehiškem Cancunu kandidirala za organizacijo svetovnega prvenstva leta 2020 v poletih in leto dni kasneje za premierno svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju v Sloveniji.
Krovna nacionalna smučarska organizacije se je doslej s Planico dvakrat neuspešno potegovala za prireditelja nordijskega svetovnega prvenstva. Svetovno prvenstvo, ki bo leta 2017, je dobil švedski Falun, za nordijsko prvenstvo, ki bo leta 2019, pa je s kandidaturo zmagal avstrijski Seefeld.
Tokrat več možnosti
Mednarodna smučarska zveza Fis bo prireditelja nordijskega svetovnega prvenstva, ki bo leta 2021, izbrala na jubilejnem 50. kongresu, ki bo od 5. do 11. junija v mehiškem letovišču. Če je v zadnjih letih kazalo, da je Slovenija že vnaprej izgubila boj z infrastrukturno bolj razvitimi tekmeci, pa je z novim planiškim skakalnim in tekaškim centrom v enem znova konkurenčna ter se bo lahko postavila ob bok ostalim središčem.
Vodja delovne skupine za kandidaturo Planice Janez Bukovnik je zato optimističen, kljub temu pa si ne dela utvar: "Morali se bomo pošteno boriti, čeprav so vsa dosedanja poročila za nas zelo ugodna in na visoki ravni. Dejstvo je, da smo v Planici uspešno organizirali vsa tekmovanja, ki bodo tudi na sporedu svetovnega prvenstva. Protikandidata sta Trondheim in Oberstdorf, na koncu pa bo o prireditelju odločalo 17 ljudi v Fis. Kandidaturo smo oddali v roku, poslali smo tudi zajetno 200 strani obsežno predstavitev, ki se nanaša na objekte. Smo pa bili presenečeni, da nismo prejeli nobenih dodatnih vprašanj ali zahtev, da bi si izborna komisija razmere v Planici sama ogledala. Po tisti nesrečni južnokorejski predstavitvi smo se odločili za nekaj bistvenih sprememb."
Manjša kotizacija
V primerjavi s prejšnjima kandidaturama nekdanja vrhunska športnica Petra Majdič, ki je lani marca prvič postala mamica, kot ambasadorka svetovnega prvenstva ne bo sodelovala v Cancunu. V ekipi bo še vedno Franci Petek, ki se mu bo pridružil Igor E. Bergant, dolgoletni športni novinar nacionalne televizije ter voditelj TV Odmevov.
"Glede na to, da smo tretjič na kandidacijski listi, bodo tudi stroški kotizacije manjši, skupni stroški za obe kandidaturi so tako v okviru potrjenega programa in znašajo 272.000 evrov, 75.000 evrov smo dobili od partnerskih mest in partnerjev. Petnajstega maja bomo na pot v Mehiko že poslali prvo opremo, kandidaturo bomo predstavili na stojnici, članom predsedstva Fis, s seboj bomo imeli kuharja, edino hostese bomo morali najeti v Cancunu," je še dejal Bukovnik.
Sprememba statuta
Med spremembami statuta so tudi nove pristojnosti častnega razsodišča, pomanjkljivost, ki je še najbolj prišla do izraza ob primeru Vanessa Mae. Prav tako bo, kot je pojasnil Smrekar, omogočeno združevanje posameznih panog pri skupnem nastopanju na področju marketinga, financ in iskanja novih sponzorjev.
Tekači v minusu, skakalci pokrili dolgove
Za razliko od prejšnjih let, ki so jih zaznamovale velike finančne in kadrovske težave ter rošade v panogi za alpsko smučanje, pa smučarji letos niso v ospredju. Likvidnostne težave so po rezultatsko skromnejši sezoni udarile panogo za smučarske teke. Po nepreklicnem odstopu dolgoletnega predsednika odbora in zbora panoge in staroste tekov Janeza Vodičarja, ki se je poslovil zavoljo negativnega finančnega stanja panoge, je vodenje panoge začasno prevzel Simon Jan, predsednik planiškega organizacijskega odbora za teke.
Člani panoge bodo novega prvega moža izbirali na četrtkovem zboru, edini kandidat je Jan, ki se bo moral lotiti sanacije 30.000 evrov minusa, iskanja dodatnih virov financiranja ter nič kaj rožnatega položaja, ko zaradi likvidnostnih težav serviserjem in trenerjem do petka še niso bile izplačane januarske plače.
Manj težav ima po rezultatsko najuspešnejši sezoni v zgodovini prvi mož panoge za nordijsko kombinacijo in smučarske skoke Ljubo Jasnič, saj bodo lahko pokrili celoten dolg ter bodo novo sezono, tekmovalci bodo v tem tednu tudi uradno odprli pripravljalno obdobje, začeli z ničlo. Jasnič je ob tem opozoril na nejasno vprašanje plačila davka na dodano vrednost, ki panogam predstavlja zelo veliko breme.