Karavano smučarskih skokov je pred sedmimi leti pretresla tragična usoda ameriškega skakalca Nicka Fairalla, ki jo je grdo skupil ob padcu v kvalifikacijski seriji na zadnji postojanki 63. novoletne turneje v Bischofshofnu. 

Ameriškemu olimpijcu, ki je leta 2014 osvojil 35. mesto na veliki skakalnici v Sočiju, je uspel soliden kvalifikacijski skok, nato pa se je zaradi lepljivosti snega po doskoku nagnil preveč naprej, izgubil ravnotežje in treščil ob snežno podlago. 

Pri padcu je utrpel zlom ledvenega vretenca (L1) in dveh reber, predrta pljuča, poškodbo ledvic in notranje krvavitve. Z urgentno operacijo so mu zdravniki uspeli rešiti življenje, a je zaradi poškodovane hrbtenjače ostal prikovan na invalidski voziček.

Foto: EPA Nick Fairall

"Uspela sta mi dober skok in pristanek, vendar je bil sneg bolj lepljiv kot običajno, zato mi je za hip zataknilo smuči in me zabilo v tla. Začutil sem ostro bolečino v spodnjem delu hrbta," se usodnega trenutka spominja Fairall.

"Preplavil me je nenavaden občutek, kot da bi imel premajhne čevlje. Predstavnike zdravniške službe sem prosil, če mi lahko sezujejo čevlje, nekdo pa mi je odvrnil, da so že sezuti. Takrat mi je postalo jasno, da gre za zelo hudo poškodbo, drugačno od tistih, ki sem jih morda utrpel v preteklosti," je ob sedmi obletnici spomine na nesrečo obujal Američan, nekdanji varovanec slovenskega trenerja Bineta Norčiča. Ta je v nedavnem intervjuju za Sportal razkril, da Fairall lahko stoji ob opori, ne more pa hoditi.

Foto: Epa nick fairall

Ameriškega skakalca so takoj po nesreči prepeljali v bližnjo bolnišnico, kjer je moral na nujno operacijo. "Bilo je veliko negotovosti. Nisem vedel, kaj naj razmišljam oziroma kaj naj si mislim o vsem, kar se je zgodilo. Oče in sestri so me obiskali v bolnišnici in skupaj z njimi sem stopil na dolgo pot okrevanja," je povedal Fairall.

"Zatekel sem se k svoji tekmovalni miselnosti. Nisem vedel, kaj me čaka. Pred seboj sem videl izziv, ki ga moram premagati. Nekaj dni po operaciji mi je eden od zdravnikov povedal, da nikoli več ne bom hodil. Moji cilji so se s stem spremenili. Če sem bil prej osredotočen na to, kako sem bom vrnil k športu, sem nato misli preusmeril v to, kako bom čim bolje živel svoje življenje. Ne sprašujem se, ali nekaj lahko počnem, ampak se raje vprašam, kako bom to počel," je dodal.

Kljub veliki življenjski preizkušnji pa 32-letnik ni vrgel puške v koruzo, temveč je ostal vpet v široko paleto športnih dejavnosti, njegova zgodba pa predstavlja velik navdih vsem ljudem, še posebej pa drugim invalidom.

Je živi dokaz, da lahko tudi paraplegiki ostanejo športno aktivni, sam se namreč med drugim ukvarja s streljanjem, veslanjem, tekom na smučeh, kolesarstvom ter celo smučanjem po snegu in vodi. "Počnem lahko, karkoli hočem, moram se samo nekoliko prilagoditi," je svojo zmagovalno miselnost povzel nekdanji skakalec.