Po pričakovanjih so največ v okrepitve vložili klubi angleške Premier League, ki so za nove moči na igrišču porabili 1,44 milijarde ameriških dolarjev, piše nemška tiskovna agencija dpa. Angleška liga je bila daleč pred vsemi. Med velikimi evropskimi ligami je na drugem mestu Italija z vloženo milijardo, največja pridobitev pa je nedvomno prihod Portugalca Cristiana Ronalda iz madridskega Reala k prvaku Juventusu v Torino.
Blizu Italijanom so španski klubi, ki so za prestope porabili 961 milijonov dolarjev. Močno pa zaostajata Francija s 419 milijoni in Nemčija s 391 milijoni.
Pet najmočnejših lig na svetu je za okrepitve porabilo 4,21 milijarde dolarjev, kar je 6,6 odstotka več kot lani. Rekordnih pa je 5,44 milijarde za prestope 8400 nogometašev po vsem svetu.
Se obeta omejitev cen?
Mednarodna nogometna zveza (Fifa) in njen predsednik Gianni Infantino načrtujeta korenite spremembe v milijarde evrov vrednem poslu pri prestopih nogometašev, med tem je tudi omejitev cen, ki jih lahko klubi zahtevajo za igralce, in omejitev vse večjega vpliva zastopnikov na nogometnem trgu, poroča New York Times. Predlogi, ki so jih razdelali v notranjem Fifinem poročilu, bi pomenili največje spremembe prestopnega sistema od njegove uvedbe.
Infantino je že ob izvolitvi na čelo Fife dejal, da se bo posvetil prestopnemu trgu. Zdaj je sestavil posebno delovno skupino, ki se med drugim ukvarja z vse večjimi stroški, povezanimi s pogodbami najboljših igralcev, z vedenjem zastopnikov pri tem in vse večjem številu zgodb o dvomljivih finančnih praksah na globalnem prestopnem trgu, vrednem 6,5 milijarde dolarjev letno.
Predlagane spremembe med drugim zajemajo omejitev plačil za agente na pet odstotkov nogometaševe plače ali zneska prestopa (v letu 2017 so zastopnikom plačali skoraj 500 milijonov dolarjev, kar je 105-odstotno povišanje v primerjavi z letom 2013), še bolj pomembne pa bi bile lahko spremembe, povezane z omejitvijo vsot, ki bi jih klubi lahko porabili za igralce.
Med predlogi je tudi uporaba algoritma, s katerim bi določili ceno igralca, in sistema, ki bi kaznoval klub s tako imenovanim luksuznim davkom, če bi klub presegel znesek. Davčni znesek bi se razdelil med prejšnje igralčeve klube.
Fifa prav tako razmišlja o možnosti omejitve plač oziroma "salary capa", temelječega na določenem odstotku prihodkov kluba, kar naj bi služilo kot mehanizem za preprečevanje finančnih nevšečnosti klubov. Želijo si tudi fiksne odkupne klavzule za poklicne nogometaše, podobno kot jih imajo v pogodbah v Španiji in na Portugalskem.
Ustanovili bi tudi klirinško finančno hišo. To bi upravljala posebna organizacija, ki bi najela komercialno banko za poslovanje s plačili. Kot pravijo, bi tako prišli do večje transparentnosti na trgu, ki se je finančno podvojil od leta 2011.
Koliko podpore ima Fifa s temi zamislimi, še ni jasno. A tudi če bi Fifa vse to sprejela, bi trajalo še kar nekaj časa do uveljavitve. V poročilu predvidevajo, da bi klirinško hišo lahko uvedli v dveh letih, za preostalo pa nimajo časovnega roka. Že v tem letu pa bi lahko sprejeli spremembe, ki bi zadevale dovoljeno število registriranih nogometašev za en klub in omejitve pri sistemu posojenih igralcev. Mnogi trdijo, da večji, bogatejši klubi na ta način le kopičijo nadarjene nogometaše. Pri Fifi se nagibajo k temu, da bi lahko en klub posodil ali si izposodil največ med šest in osem igralcev, iz enega v drugi klub pa bi bili lahko posojeni največ trije nogometaši. Kot primer nezaželene prakse so navedli angleškega prvoligaša Chelsea, ki je nazadnje posodil skoraj 40 nogometašev.