Enajst pogumnih src je v polfinalu pokazalo izjemne predstave. Na predzadnji stopnički do raja so reprezentanti Urugvaja, Nizozemske, Španije in Nemčije prikazali nogomet najvišjega kakovostnega ranga. Takole bi bila videti namišljena ekipa, v kateri bi igrali tisti, ki so v Cape Townu in Durbanu prikazali največ. GALERIJA NAJ ENAJSTERICE POLFINALA

Vratar: Iker Casillas (Španija)
Nekoč je bil "San Iker" (Sveti Iker), a je njegova svetost v zadnji sezoni ali dveh kar malce zbledela. Pri Realu Madridu ni več tako pogosto izvajal čudežnih obramb na meji mogočega, pa tudi negotov začetek prvenstva proti Švici ni bil najbolj zanesljiv. A pobral se je. Še več – po zadetku Čilenca Rodriga Millarja je nanizal 313 minut nepremaganosti, kar je nov španski rekord svetovnih prvenstev. Kdo je že Sara Carbonero?

Desni bočni branilec: Philipp Lahm (Nemčija)
Nemcem se je po tekmi s Španijo zagotovo kar malce zavrtelo od tekanja za neulovljivo špansko žogo. Brezbarvna predstava pa kljub vsemu ne more pokvariti izjemnega splošnega vtisa, eno (igralno) najboljših prvenstev "Elfa" pa najbolje predstavlja kapetan Philipp Lahm. V odsotnosti Michaela Ballacka, ki bi kaj lahko bil celo glavni razlog za nemški preporod, je svojo enajsterico vodil izjemno vzorno in tudi proti Špancem zaprl desni bok. Toda to je bilo premalo.

Osrednji branilec: Carles Puyol (Španija)
Kakšna zgodba – verjetno eden izmed najbolj osovraženih ljudi v Madridu je Španiji s svojo "grdo glavo", kot je ušlo eni izmed navijačic, pristreljal finale! Za Furijo je proti Nemčiji odigral pravo "kapetansko" tekmo in skupaj s soigralci v zadnji vrsti nevtraliziral napad, ki je Angliji in Argentini zabil štiri gole. Novinar Marce Fran Villalobos: "Hvala, Carles Puyol. Nikoli ne bomo pozabili, kaj si naredil za Španijo. Tvoj gol nam dovoljuje sanje ... Nepozabno."

Osrednji branilec: Gerard Piqué (Španija)
Uigranega dvojca se ne menja in selektor Španije Vicente del Bosque je to dobro vedel, ko je obrambni dvojec Puyol-Piqué iz Barcelone elegantno prestavil še v reprezentanco. Tako kot njegov "mentor" Puyol je tudi za Piquéjem (razen občasne enajstmetrovke) izjemno prvenstvo. Še pred dvema letoma kot nestalni branilec Manchestra Uniteda ni bil dovolj dober za ekipo, ki je osvojila Euro 2008. Kako hitro se stvari obrnejo.

Levi bočni branilec: Giovanni van Bronckhorst (Nizozemska)
Kaj reči o 35-letniku, ki igra svojo zadnjo tekmo v reprezentančnem dresu? Oziroma jo bo igral, saj je Nizozemska v finalu, po katerem bo legendarni "Gio" končno rekel: "Dovolj je!" Poslavlja se v velikem slogu z zagotovo najlepšim golom letošnjega prvenstva, ko je z dobrih 30 metrov "izprašil" pajčevino urugvajskega vratarja Fernanda Muslere in povedel tulipane v vodstvo. Saj veste, kako pravijo: "Forma je začasna, ampak 'klasa' je večna!"

Zadnji vezni: Sergio Busquets (Španija)
Ena največjih enigem svetovnega nogometa je zagotovo ta, zakaj je Busquets dovolj dober za Barcelono. Kaj na njem vidi Josep Guardiola? No, Pepu se zdaj zagotovo smeji kot še nikoli, ko je njegov varovanec, ki ga je v prvo ekipo pripeljal iz četrte (!) lige, tako mojstrsko in brezhibno odigral tudi polfinalno tekmo z Nemčijo. Tudi občasna nerodnost in izsiljevanje prekrškov pa ne zasenčijo vrednosti katalonskega "dolgina" na sredini igrišča.

Srednji vezist: Wesley Sneijder (Nizozemska)
Nesramno učinkovit. Tekma z Urugvajem je bila daleč od njegove najboljše, za zadetek pa je potreboval še srečen odboj, toda Sneijder se je po prestopu iz Reala Madrida v Internazionale spremenil v pravega "talismana". Kjer igra, tam so pokali, in to bi se lahko uresničilo tudi na svetovnem prvenstvu, z morebitno zmago pa bi Sneijder zaokrožil praktično neponovljivo sezono v karieri nogometaša. Osvojil bo namreč vse. (Skoraj) dobesedno.

Srednji vezist: Xavi Hernández (Španija)
Tudi po tekmi z Nemčijo je bil za najboljšega igralca izbran Xavi. Medtem ko mu napadalci, letos še največkrat David Villa, venomer vzamejo pet minut slave, pa je njegova vrednost v "strojnici" španske igre neizpodbitna. Slave niti ne potrebuje in v tem uživa. Nevidno, toda neprecenljivo drži igre niti v svojih nogah in vedno je korak pred drugimi. Strokovnjaki so pred polfinalom hvalili Bastiana Schweinsteigerja. Ne bodimo smešni. Xavi=Španija.

Levi bočni: Pedro Rodríguez (Španija)
Še eno "darilo" Josepa Guardiole španskemu nogometu. Tudi Pedro je s fantastično klubsko sezono naredil ogromen karierni preskok v nekaj manj kot 12 mesecih. Vicente del Bosque mu je proti Nemcem ponudil mesto v prvi postavi, kjer je moral nadomestiti zlatega španskega dečka Fernanda Torresa. Razen solističnega vložka, ko bi lahko podal ravno Torresu, je odigral partijo za učbenike. Kdo bi si ob sestavljanju enajsterice za finalno tekmo želel biti selektor Del Bosque?

Desni bočni: Arjen Robben (Nizozemska)
Ko ti ga z glavo zabije še Arjen Robben, potem veš, da ta noč ne bo tvoj dan. Tako bi v slogu Klitona Bozga lahko dejali za Urugvajce, ki jih je pokončal prav Robbnov gol. Prerojeni Nizozemec je sicer zapravil nekaj lepih položajev v Cape Townu, toda njegovi prodori po desni še nikoli niso bili tako zelo neugodni in tako zelo učinkoviti. Kadarkoli si žogo namesti na svojo levico, četudi ima desno samo za vstajanje iz postelje, je nevarno in bo nevarno.

Napadalec: Diego Forlan (Urugvaj)
Še nikoli tako zelo dobri Forlán je proti Nizozemcem junaško vodil napad Urugvaja, a brez Luisa Suáreza na koncu tudi nov fantastičen zadetek ni bil dovolj, da bi skupaj z rojaki pripravil enega izmed največjih presenečenj v zgodovini okroglega usnja. Veliki Diego se je iz nadarjenega napadalca spremenil v izjemnega vodjo in strelca, ki je za Atlético Madrid v eni sezoni preprosto postal – predober. Nazaj v Manchester United?