Igor Bošnjak, ki je v pretekli sezoni skrbel za košarkarje Krke, pred tem pa je deloval pri Geoplinu Slovanu, je tudi tisti, ki skrbi za bandažiranje – stabilizacijo gležnjev – igralcev pred treningom. Mlajši člani, ki se trenutno mudijo na Rogli, morajo ta korak obvezno opraviti pred večernim treningom, na katerem pod taktirko Zmaga Sagadina in pomočnikov Daliborja Damjanovića ter Gašperja Kolmana uigravajo taktiko za prihajajoče evropsko prvenstvo v Sloveniji (12.–22. julij 2012).

"Bandaža je eden od načinov, drugi je opornica, s katero zaščitimo del telesa, predvsem sklepe, pred poškodbami. S pomočjo bandaže zmanjšamo mobilnost sklepa in s tem pripomoremo, da sklep ne pride v položaje, v katerih bi se lahko poškodovale strukture, ki obdajajo sklep oziroma so v njem. Bandažiranje oziroma taping, se v košarki najbolj pogosto uporablja za preprečevanje poškodb skočnega sklepa ter predel dlani in prstov," je dejal Bošnjak, ki 20 košarkarjev "zbandažira" v slabi uri. Načinov bandažiranja je več, odvisni pa so tudi od želja športnikov, saj nekateri želijo lažji zateg, drugi močnejši, spet tretji pa želijo, da sta odprti peta ali tetiva. V vsakem primeru pa se za en trening porabi veliko traku.

V spodnjem videu si poglejte, kako poteka bandažiranje igralcev. Enourno snemanje smo zajeli v dve minuti in pol:

"Za enega košarkarja, torej za dve nogi, se porabi približno en kolut bandažnega traku in nekaj pene oziroma podloge. V enem kolutu je deset metrov traku, kar pomeni, da ga na trening porabimo približno 200 metrov." Bandažiranje pa ni edina naloga fizioterapevta, saj ta igralcem pripravlja tudi pijačo ter po treningih opravlja terapije in masaže, da bi bili košarkarji čim bolje pripravljeni za naslednje napore. "Delo fizioterapevta poteka praktično 24 ur na dan, saj mora biti ves čas dosegljiv v primeru morebitnih težav. Košarkarjem se nudi prva pomoč, predvsem v obliki ledu ali tolažbe," je dejal vedno nasmejani "Boško", ki po navadi zaspi okoli enih ponoči. "Lahko pa tudi ob dveh ali treh, če je potrebno."