Dosedanji predsednik Bogdan Gabrovec ostaja na čelu Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) tudi naslednja štiri leta, je skoraj soglasno potrdila volilna skupščina v Ljubljani; le en glasovalec se je vzdržal. Gabrovec je bi kandidat za predsedniško mesto, zato so o tem glasovali javno, za druge položaje pa bodo tajne.
Nekdanji dolgoletni predsednik Judo zveze Slovenije (JZS) je šele drugi predsednik OKS po Janezu Kocijančiču, ki je slovenski šport vodil vse od osamosvojitve. Na položaju ga je nasledil 16. decembra 2014. Tudi takrat ga je predlagala JZS, na volitvah pa je premagal ljubljanskega župana Zorana Jankoviča in srebrnega olimpijca iz Atlante 1996 Andraža Vehovarja.
Prvi mož slovenskega olimpijskega gibanja je v predstavitvi delovanja do leta 2022 ponovno na kratko izpostavil, da bodo prednostne naloge z državo povezane spremembe zakonodaje v korist športu. V programu dela je med drugim navedel ustanovitev Nacionalnega olimpijskega inštituta kot nadaljevanje in nadgradnjo najširše možne strokovne podpore tekmovalnemu športu. Pri tem je dodal, da bo OKS ob tem še naprej skrbel za pomoč vsem športnikom, od vrhunskih do rekreativnih, na drugi strani pa tudi za boj proti dopingu in drugim nepravilnostim v športu.
Gabrovec je v predstavitvi prednostnih nalog delovanja OKS do leta 2022 navedel tudi prizadevanje za ponovno uvedbo športne vzgoje na slovenske fakultete ter vključitev športnih pedagogov v prvih treh letih osnovnošolskega izobraževanja.
V pregledu minulega dela dejal, da so rezultati slovenskega športa na enaki ravni kot prej, ali pa so se v nekaterih pogledih celo izboljšali. Med najbolj vidnimi izpolnjenimi projekti v preteklem obdobju je navedel tudi ustanovitev Fundacije za financiranje športnikov iz socialno ogroženih okolij.
Po njegovih besedah so prek OKS šport na lokalni in državni ravni zbližali, da ni več politike nasprotovanj ali primerjanja z vrhunskim športom, "ampak je prišlo do z zavedanja, da gre za enotno zgodbo v slovenskem športu, da ni druge formule kot povezovanje in to bo izraženo tudi v delu naprej," je navedel Gabrovec.
OKS je med drugim v prejšnjem štiriletnem mandatu zabeležil tudi rekordne prihodke v zgodovini. Letos je bilo na voljo 9,54 milijona evrov, največ doslej. Lani je bil proračun "težak" 6,4 milijona evrov, leta 2016 6,98 milijona, 2015 5,8, leta 2014 pa šest milijonov, tudi v preteklosti pa so se zneski gibali v podobnih okvirih.
Poleg dodatnih sponzorskih virov in sredstev iz programov Mednarodnega olimpijskega komiteja bo iz blagajne Evropske unije za usposabljanje strokovnih delavcev ter razvoj kadrov v športu dobil do leta 2022 dvanajst milijonov evrov.
Na letošnjih olimpijskih igrah v Južni Koreji so po več olimpijskih igrah ponovno vzpostavili pravo Slovensko olimpijsko hišo, ki jo je podprlo več kot 30 poslovnih partnerjev in je pritegnila okrog 3000 gostov; podobna hiša bo tudi na naslednjih OI v Tokiu leta 2020.
"Nekaj stvari pa nismo naredili, tudi zato, ker ni bilo v naši moči, ali pa nam je zmanjkalo časa. Predčasno se je denimo končal mandat prejšnje vlade in nekaterih že pripravljenih zadev nismo mogli izpeljati. Pri tem mislim na dopolnitve zakona o športu, da bi tudi mi, po zgledu gasilcev in Rdečega križa, dobili prek poštnih storitev dodatna sredstva za šport. Prav tako nismo povečali sredstev iz dohodnine posameznika za šport iz 0,5 na odstotek. Saga o obnovi stadiona Za Bežigradom se vleče že več kot deset let, kar je slabo za naš celoten šport, državo in tudi mesto Ljubljana," je slabosti prejšnjega mandata strnil Gabrovec.