Slovenski kolesarski as Matej Mohorič (Bahrain Victorious) bo v nedeljo kot edini Slovenec nastopil na 120. izdaji dirke Pariz-Roubaix (257 km), ki velja za glavni cilj njegove sezone. Osemindvajsetletnik tja ne prihaja po najboljših zadnjih tednih, a vsaj brez hujših poškodb po dveh padcih na belgijskih klasikah.
Pariz-Roubaix velja za eno najtežjih enodnevnih dirk na svetu. Obenem pa spada med pet tako imenovanih spomenikov, ki v kolesarski karavani med specialisti za klasike veljajo daleč največ.
V tej sezoni je na Milano-San Remu slavil Nizozemec Mathieu van der Poel, slednji je bil nato za slovenskim asom Tadejem Pogačarjem drugi na dirki po Flandriji, Pariz-Roubaix pa predstavlja prehod v drugo polovico spomenikov. Po "severnem peklu" bosta na vrsti le še Liege-Bastogne-Liege 23. aprila in dirka po Lombardiji 7. oktobra.
Če po Flandriji kolesarji premagujejo še dokaj dobro položene tlakovce po kratkih in strmih klancih, pa do Roubaixa tekmovalci vozijo povsem po ravni trasi, a po zelo neravnih tlakovcih, ki pretresejo vse kosti v telesu. Zmagovalcu "severnega pekla" pripada večna slava, granitna kocka ter ploščica z imenom in priimkom v skupnih tuših starega velodroma v Roubaixu.
Največkrat sta na dirki slavila Belgijca Roger De Vlaeminck (1972, 1974, 1975, 1977) ter Tom Boonen (2005, 2008, 2009, 2012), v celotni zgodovini pa je še 18 kolesarjev, ki so to dirko dobili vsaj dvakrat. Zadnji, ki je ubranil zmago, je prav Boonen pred 14 leti.
Slovenci še nimajo uvrstitve na oder za zmagovalce, najvišjo je zabeležil Mohorič, ki je bil lani peti. Mohorič nikoli ni skrival želje po granitni kocki, saj ta tli že vrsto let, o posebnosti dirke pa je 28-letnik iz Podblice pri Kranju razlagal tudi pretekli mesec na druženju s sedmo silo.
"Dirka Pariz-Roubaix je glavni cilj pomladi, je dirka, ki si jo najbolj želim dobiti. Krog favoritov je nekoliko ožji, gre bolj na moč. V finale pridejo le tisti, ki so najbolje fizično pripravljeni. Sam upam, da bom med njimi, a se bo to pokazalo med samo dirko," je takrat dejal slovenski as.
V sezoni klasik je sicer štirikrat zapovrstjo posegel med najboljših deset, manj sreče je imel na zadnjih dveh preizkušnjah. Na Gent-Wevelgem je v boju za tretje mesto padel v krožišču in ostal brez visoke uvrstitve, po Flandriji pa je bil prav tako udeležen v skupinski padec, a jo odnesel brez večjih poškodb.
Zdaj upa, da se bodo zvezde poravnale prav na velikonončno nedeljo. Lani je bil na preizkušnji v zelo dobrem položaju, a v samem zaključku ni mogel slediti kasnejšemu zmagovalcu, Nizozemcu Dylanu van Baarleju.
Na trasi od Compiegna do Roubaixa bo letos 55 km tlakovanih odsekov. V zadnjih 160 km bo 29 odsekov različnih težavnosti. Tisti najtežji so označeni s petimi zvezdicami in ponavadi predstavljajo prelomnice na dirki.
Prvi med njimi je eden najbolj zloglasnih, Trouee d'Arenberg oziroma arenberški jarek ali rov 96 km pred ciljem. Številni tlakovci na 2,3 km dolgem odseku tudi manjkajo, saj "kolesarski tatovi" večkrat odtujijo kakšno granitno kocko.
Medtem ko lahko dirko v Arenbergu kolesar izgubi, predvsem zaradi okvar na kolesu, boj za zmago poteka predvsem v nadaljevanju. Druga prelomnica s petimi zvezdicami prihaja okoli 50 km pred ciljem z dolgim odsekom Mons-en-Pavele, zadnji veliki preizkus pa je Carrefour de l'Arbre vsega 27 km pred ciljem.
Tudi ostali odseki niso od muh, težavnost na njih pa narašča sorazmerno z napadi in hitrostjo najboljših kolesarjev prek njih.
Glavni favoriti za zmago so sicer Belgijec Wout Van Aert, Nizozemca van der Poel in van Baarle, Švicar Stefan Küng, Italijan Filippo Ganna, Danec Mads Pedersen, edini Slovenec na startni listi Mohorič ter še nekateri drugi. Ob odsotnosti padavin, za nedeljo je napovedano sonce pri prijetnih 15 stopinjah Celzija, pa je tudi krog favoritov ozek.
Tekmovalci bodo na pot krenili ob 11.25, ciljno črto pa po pričakovanjih organizatorjev prečkali okoli 17.30.