Štirinajstega februarja 1984 je Jure Franko osvojil srebrno olimpijsko kolajno na veleslalomu v takrat domačem Sarajevu, ki je gostil zimske olimpijske igre. Primorec je s tem poskrbel za takrat prvo jugoslovansko kolajno na ZOI.
Po prvi vožnji je bil takrat Franko četrti, a je odlično odsmučal na drugi progi, na koncu pa je dovolj prednosti pred njim ohranil le Švicar Max Julen. "Volimo Jureka više od bureka (Jureta imamo raje kot burek)," se je razlegalo na podelitvi kolajn.
"Na veleslalomu je bilo nogometno navijanje, kjer se je žvižgalo tudi tekmecem. Drugače se je slišalo le kravje zvonce in navijanje za vse. Nova vrsta navijanja je dalo novo dimenzijo smučanju, malo nam je bilo sicer nerodno, ko smo se pogovarjali s tekmeci, ampak sam se se v tem vzdušju zelo dobro znašel," se je pred časom svojega nastopa v Sarajevu spominjal Franko.
"Za kolajno na OI sem takrat dobil videorekorder hitachi, denarnih nagrad ni bilo. Vseeno sem takrat že na poti na start drugega teka, po prvem sem bil četrti, razmišljal: 'Bemtiš, če pa drugi tek dobro odpeljem, bo pa videorekorder moj (smeh).' Ta vzgib – želja po materialnem – je vsekakor že obstajal," je še dejal Franko.
Dobil video, smuči prodal
V športu je bilo takrat sicer manj denarja. "Naš zaslužek je bil takrat 30 nemških mark, ki smo jih dobivali od zveze, 60 pa smo jih dobili od Elana. To je bilo pravzaprav vse. Nekaj denarja smo dobili tudi od tujih proizvajalcev smučarske opreme. Je pa za nas skrbela država, prodajali smo tudi staro opremo. Če si imel boljše rezultate, je bila oprema pač več vredna. Tudi če je bila že zelo obrabljena."
"Olimpijske smuči sem prodal za okrog 600 takratnih mark, kar je bila to tedaj kar velika cena," je še dejal prvi slovenski smučar z olimpijskim odličjem.
Kot tekmovalec se je Franko upokojil že po koncu sezone 1984/85. Poleg omenjenega olimpijskega srebra se je v svetovnem pokalu trikrat uvrstil na tretje mesto, še 23-krat med najboljših 10 in še dodatnih 11-krat med prvo petnajsterico, ki je takrat prejela točke svetovnega pokala.