Sedem predstavnikov kontinentalnih zvez bo na Japonskem v četrti različici svetovnega nogometnega klubskega pokala lovilo veličastni naziv najboljšega kluba na svetu.
|
Največ zmag
|
3 – Boca Juniors (ARG)
3 – AC Milan (ITA)
3 – Nacional (URU)
3 – Penarol (URU)
3 – Real Madrid (ŠPA)
|
Svetovno klubsko prvenstvo ali
Fifa World Club Cup
bo prihodnji teden dalo četrtega zmagovalca turnirja laskavega
imena, ki pa dejansko še zdaleč ne uživa tako velikega spoštovanja, kot se to morda zdi na prvi
pogled. Še več – v Evropi ta pokal nikdar ni dobil prave veljave, saj številni klubi tarnajo, da
zaradi nadvse neugodnega termina japonska avantura močno vpliva na formo ekip v domačem prvenstvu
in Ligi prvakov.
Barcelona
in
Liverpool
sta neuspešni sezoni po osvojenem naslovu evropskega prvaka rada
pripisovala "ekshibiciji" v deželi vzhajajočega sonca, v Južni Ameriki pa temu seveda še zdaleč ni
tako. Le kako ne bi bilo drugače, saj so v treh različicah tekmovanja v obliki, kakršna je poznana
danes, vedno slavili Južnoameričani – enkrat Argentinci z
Boca Juniors
in dvakrat Brazilci s
Corinthiansom
in
Internacionalom
, ki je lani v finalu z 1:0 premagal Barcelono.
|
Takole so se maja v Atenah nogometaši Milana veselili že sedmega naslova
evropskih prvakov. Na Japonskem bodo naskakovali nov rekord – če zmagajo, bo Milan postalo
prvo moštvo s štirimi lovorikami v tem tekmovanju. © Action Images
|
|
Resnica je morda kar nekje vmes. Medtem ko Južnoameričani zmage na svetovnem klubskem pokalu
radi malce napihnejo in trdijo, da Evropejcem niti ves denar tega sveta ne more kupiti časti,
Evropejci do tega tekmovanja ohranjajo pretirano aroganten odnos. Toda ni bilo vedno tako. Leta
1960 je v tedanji različici pokala, v kateri sta sodelovala zgolj evropski prvak in prvak pokala
Libertadores madridski
Real
ugnal
Penarol
, ob svojem uvodu pa je to tekmovanje uživalo izjemno medijsko podporo in
bilo sploh najavljeno kot nesporni obračun za nogometni klubski prestol sveta. V prihajajočih letih
je za evforijo poskrbel tudi Pelejev
Santos
, pozneje pa je pokal iz leta v leto "pridno" izgubljal veljavo. Dno je
dosegel sredi sedemdesetih let: v letih 1975 in 1978 sploh ni bil odigran, leta 1974 pa je naslov
najboljšega osvojil kar madridski
Atletico
, ki istega leta sploh ni osvojil naslova najboljšega v Evropi. Razlog za
odpoved münchenskega Bayerna se danes zdi prav smešen – Nemci se z argentinskim Independientejem
niso uspeli dogovoriti za termin srečanja, zato so preprosto žezlo predali Špancem in jim
prepustili, da se sami ubadajo z muhastimi Argentinci.
|
Vodijo Južnoameričani
|
Južnoameriški klubi so od leta 1960 slavili 24-krat, evropski pa 21-krat. Za eno izmed evropskih
zmag je zaslužna tudi beograjska Crvena Zvezda, ki je leta 1991 v finalu premagala čilski Colo
Colo.
|
Fifa se je leta 2000 odločila, da bi se pod njenim okriljem spodobilo organizirati turnir
najboljših ekip sveta. Istega leta so odigrali tako imenovano "svetovno klubsko prvenstvo", ki pa
je zabredlo v težave že leto dni pozneje, ko je lastnik trženjskih pravic tekmovanja, podjetje ISL,
propadlo. Štiri leta pozneje so WCC rešili Japonci, in sicer
Toyota
. Avtomobilski koncern si je zagotovil eksluzivne pravice za tekmovanje,
prav to pa je razlog, zakaj se že od leta 1980 finalna tekma (vključno s predhodnikom WCC, tako
imenovanim interkontinentalnim pokalom) igra na
Japonskem
.
|
Leta 2003 je ob zmagi Boco doma pričakala nepregledna množica navijačev. V
finalu je tedaj padel "galaktični" Real Madrid, v polnem sijaju pa je tedaj z izjemno predstavo
zablestel Juan Roman Riquelme. Letos ga na Japonskem ne bo. © Action Images
|
|
Zgodovino in posel ob stran, bliža se tekmovanje, ki naj bi bilo letos bleščeče kot še nikoli
do sedaj. Kapetan AC Milana
Paolo Maldini
pravi, da je motivacija na vrhuncu.
"Zelo smo ponosni, da lahko sodelujemo na takšnem turnirju. Novi sistem tekmovanja je precej
zahteven, vendar pa menim, da imamo dovolj časa, da se privadimo klimi in japonskemu ritmu
življenja. Cilj je jasen – zmaga,"
je povedal 39-letni branilec, ki bo na tovrstnem tekmovanju
nastopil že četrtič. Bridek je spomin na leto 2003, ko je Milan z Maldinijem na čelu izločila Boca
Juniors, ki na stavnicah tudi tokrat kotira kot glavni izzivalec zmagovalcem Lige prvakov.
"To je res bolelo. Zelo smo si želeli zmage in spominjam se, da smo se v Italijo vračali z zelo
grenkim priokusom. Zdaj je čas, da poravnamo stare račune."
|
Nagradni sklad je 16 milijonov dolarjev
|
Zmagovalec pokala bo domov odnesel
pet milijonov dolarjev, poraženec milijon zelencev manj, zadnjeuvrščeno moštvo pa
se bo lahko potolažilo s 500.000 ameriški dolarji.
|
Boca Juniors
, ki je prav tako kot Milan v tem tekmovanju zmagala že trikrat, na
Japonskem ne bo mogla računati na novinca
Juana Romana Riquelmeja
, ki ni dobil dovoljenja za nastop. Ne glede na to bodo
Argentinci tudi tokrat ob Milanu najresnejši kandidati za končno zmago. Največjo nevarnost
predstavljata izjemna napadalca
Martin Palermo
in
Roberto Palacio
, prav posebej pa bo motiviran tudi "novi Redondo"
Ever Banega
, ki ga v svoje vrste vztrajno vabi prav Milan. Prvenstvo Apertura je
Boca končala na skromnem tretjem mestu, zmaga na svetovnem klubskem pokalu pa bi zagotovo pomagala
zaceliti rano domačega prvenstva.
In drugi? V preteklosti bi moštva iz
Azije
in
Afrike
veljala za nogometno eksotiko, da Oceanije sploh ne omenjamo. Globalizacija
je svoje lovke stegnila tudi po "odročnejših" delih sveta, zato teh moštev seveda ne smemo
podcenjevati. Zvezo Concacaf (Severna in Srednja Amerika ter Karibi) bo predstavljala močna mehiška
Pachuca
, ki je v finalu lige prvakov Concacaf ugnala Chivas iz Guadalajare.
Pachuca je najstarejši mehiški klub, ki je nastal daljnega leta 1902, v domačem prvenstvu pa si
tekme tega kluba redno ogleda več kot 40.000 gledalcev. Trener Enrique Meza je pred turnirjem
samozavesten.
"Sem prihajamo z velikimi ambicijami in naš cilj je jasen – želimo postati prvaki."
Podobno ambiciozen je tudi azijski prvak
Urawa Red Diamond
, ki ga vodi nemški strokovnjak
Holger Osieck
, za ta klub pa med drugimi nastopata tudi večkratni prvi strelec
japonske J-League Brazilec Washington in nekdanji član Feyenoorda
Shinji Ono
. Urawa se bo za preboj v polfinale borila z zmagovalcem obračuna z
iranskim Sepahanom in novozelandskim Waitakere Unitedom, sedmerico pa končuje še afriški prvak
Etoile
du Sahel iz
Tunizije
.
|
Luka Bonačić. Včeraj pri Muri, danes v Iranu. Iranci do hrvaških
strokovnjakov gojijo prav posebno spoštovanje, saj sta v zadnjih letih njihovo izbrano vrsto vodila
Miroslav Blažević in Branko Ivanković. © Action Images
|
|
Morda še beseda o moštvih, ki so za večino slovenskih (pa tudi evropskih) ljubiteljev
nogometa popolna neznanka. Iranski Sepahan se je v tekmovanje prebil kot viceprvak azijske Lige
prvakov, saj je bila Urawa kot japonski prvak že avtomatično kvalificirana kot predstavnik dežele
gostiteljice. Iransko moštvo vodi nekdanji prvi mož Mure Hrvat
Luka Bonačić
. Ekipa je v veliki večini sestavljena iz domačih nogometašev, glavne
zasluge za uspehe pa v Iranu pripisujejo predvsem Bonačiću. Slednji pred turnirjem nima velikih
pričakovanj.
"Ne pričakujem česa posebnega. Treba bo premagati Novozelandce, vendar to ne bo lahko. Menim,
da smo približno na enaki ravni,"
je povedal nekdanji trener Varteksa. Tunizijski Etoile na
Japonsko prihaja po veličastni zmagi v finalu afriške Lige prvakov, kjer so ugnali nedotakljivi
egipčanski Al-Ahly, na papirju pa vloga prvega autsajderja pripada novozelandskemu moštvu
Waitakere United
. Odkar je Avstralija pred nekaj meseci postala članica azijske
nogometne zveze, je Nova Zelandija prevzela glavno pobudo v tej regiji. Pa le ni bilo tako lahko,
kot se zdi – Waitakare se je do Japonske prebil šele po dveh izenačenih tekmah s prvakom
Fidžija
in slavil šele zaradi večjega število golov v gosteh. Trener moštva,
možakar balkanskih korenin
Chris Milicich
, se z rezultati ne ubada preveč.
"Bo, kar bo. Lahko da nas bodo razbili. Pa naj bo tako. Če bomo napravili kakšno veliko
taktično napako, jih lahko hitro dobimo po grbi."
Svetovno klubsko prvenstvo bo odigrano na treh prizoriščih. Finalna tekma bo, kot je že v
navadi vse od leta 1980, odigrana v
Tokiu
, najboljše pa bosta gostila tudi
Yokohama
in
Toyota City
– nenavadno ime za mesto, kajne? Mesto na otoku Honshu se je do leta
1953 imenovalo Koruma, nato pa je otok zasedel avtomobilski koncern in dandanes ima to mesto že
350.000 prebivalcev.