"Za mano so štirje težki meseci. Oddelal sem vse kemoterapije in s karakterjem vse skupaj prebrodil. Če ne bi bilo vseh teh ljudi, zdaj ne bi bil pred vami. Hvala moji soprogi Arijani, ki je skupaj z mano šla skozi to strašno obdobje," je na novinarski konferenci svojega kluba v Bologni dejal 50-letni trener Siniša Mihajlović, ki se je tudi ob solzah poimensko zahvalil zdravnikom.
"Oprostite, prevzela so me čustva. Oprostite, ker jočem. Nihče od nas ne ve, kako se spopasti s takšno boleznijo. Zadnjič sem jokal 13. junija, ko sem obelodanil svoje stanje. Našel sem angele varuhe, ki so mi psihološko pomagali. Oni so najpomembnejši in brez njih mi ne bi uspelo," je še dodal
Nikoli se ni odnehal boriti: "Morate biti močni, a tudi zajokati, ko je potrebno. To je bolezen, ki jo morate preboleti, vrnitve v nasprotnem primeru ni. Treba je imeti močno glavo. Nekajkrat sem stopil tudi na zelenico, to mi je dalo dodatno moč, čeprav sem se slabo počutil. Vsako jutro moram vzeti veliko zdravil, vendar je to cena zdravja."
"Ne želim, da se govori o Mihajloviću, ki ima levkemijo, ampak o Mihajloviću, ki je trener Bologne. Ne želim se več vrniti v bolnišnico, želi občutiti življenje. Želim se zbujati doma, razmišljati o pozitivnih rečeh," je pred novinarji, pa tudi nogometaši, ki so se zbrali na konferenci, dejal nekdanji jugoslovanski reprezentant.
Bolezen ga je sicer precej izčrpala: "Prvič sem izgubil 13 kilogramov, zdaj devet. Na dan jemljem 19 tablet od osmih zjutraj do polniči, saj nameravam zapustiti bolnišnico. Postavljal sem si minimalne cilje, govoril sem si: 'Ni še konec, vsaj zapustil sem to pof...no bolnišnico'!"
Doktor Michele Calvo je pojasnil, da so rezultati po prvem ciklusu terapije bili zelo pozitivni in da so v drugem nadaljevali z istimi zdravili in modami ter opravili tudi transplantacijo kostnega mozga. "Počasi bo nastopila vrnitev v normalno življenje, prvih 100 dni je najtežji."