Pred nekaj leti so bile dirke formule 1 nepogrešljiv del nedeljskega kosila velike večine slovenskih družin, dandanes pa se morajo ljubitelji tega elitnega motošporta za prenose dirk posluževati avstrijskih, nemških ali britanskih televizijskih kanalov. Upad zanimanja za nekoč enega najbolj občudovanih gladiatorskih športov na svetu je posledica različnih dejavnikov, je za zurnal24.si pojasnil dolgoletni komentator dirk Miran Ališič.

''To je zanimiv fenomen. Mislim, da se je združilo več različnih dejstev. Eden izmed njih je zagotovo ta, da je šla usmeritev delno v napačno smer. Formula 1 je začela izgubljati del ljubiteljev. Ciljam predvsem na iskanje novih, hibridnih tehnologij, ki so uničile kar nekaj čarov dirkanja. Pri tem je sodeloval Bernie Ecclestone z odmikanjem od Evrope in odhodom formule 1 v daljne kraje. Poleg tega si je povprečna družina, ne samo slovenska, ampak tudi zahodnoevropska družina iz Nemčije ali Francije, oglede dirk zelo težko privoščila. Družina je za ogled dirke plačala od 600 do 1000 evrov, ne da bi karkoli pojedli, se pripeljali na prizorišče, prespali ali si kupili kakšne spominke,'' je pojasnil Ališič in dodal: ''Odmik od ljudi na vseh področjih, ki se ni odvijal hitro, je posledično povzročil odmikanje ljudi od tega športa. Poleg tega smo imeli v športnem smislu dve zelo slabi obdobji. Najprej dominantno obdobje Red Bulla, zadnja tri, štiri leta pa Mercedesa. In še prej, resda v drugem času, a prav tako šest, sedem let prevlade Ferrarija. Vsi ti elementi so prispevali delček k temu, da se je priljubljenost začela zmanjševati.''

Nekorektnost, glasnost in nevarnost!

Ob tem ne gre zanemariti nekaterih drugih okoliščin, ki niso neposredno povezane z motošportom ali formulo 1, vendar so ključno pripomogle k temu, da je zanimanje za dirkaške športe predvsem med mladimi močno upadlo. ''Po mojem opazovanju avtomobili kot tehnološko-mehanski produkt - zakaj ima kolesa, kako poteka prenos kolesa na motor z notranjim izgorevanjem, valji, bati in tako naprej, to mladih ne fascinira več, kot je na primer nas. V dobi digitalizacije se mladina navdušuje nad drugimi področji. Motošport in posledično F1 ima zelo veliko težave z zadrževanjem občinstva in prenašanjem gorečnosti na nove generacije. To je moj pogled.''

Formula 1 je izgubila tri ključne prvine, pojasnjuje Ališič, ki so ljudi privabljale pred televizijske sprejemnike. ''Moja teza je, da bi jih lahko še vedno fascinirala, če bi ohranila tri osnovne postulate, zaradi katerih sem tudi jaz začel spremljati F1. Nekorektnost, glasnost in nevarnost. Danes je to nepopularno govoriti, vendar mislim, da je velika večina ljudi z veseljem gledala F1 tudi zaradi nevarnosti. Gre za gladiatorske elemente, pri katerih je vedno obstajala nevarnost hudih nesreč. Z nevarnostjo nesreč tudi nevarnost hudih poškodb, smrti in tako naprej. Potem so na velika vrata vstopili avtomobilska industrija in številni pokrovitelji, ki so omogočili razcvet v komercialnem smislu. Tobačnih to ni zanimalo, ker so se skozi zadnja vrata prebijali v F1. Ker drugih možnosti niso imeli, so to platformo izkoriščali za reklamiranje. Ko so v F1 vstopile konvencionalne multinacionalke, pa nekorektnosti in nevarnosti niso želeli več videti. F1 je postala nenevarna in korektna. S tem je izgubila ključne elemente, zakaj so bili to junaki.''

Foto: Saša Despot Miran Ališič

Vrnitev h koreninam = prelom z masami

Z novimi lastniki pridejo nove ideje, veter sprememb pa bo zavel že v prihajajoči sezoni. Tehnične novosti naj bi formulo 1 spet približale koreninam, a ne brez določenih posledic. Zadostitev pričakovanjem gorečih navijačev bo neizbežno vodila v prelom z masovnim občinstvom.

''Premajhen poskus povratka. Nečesa se je treba zavedati in pošteno povedati. Ko sem v 70. in 80. letih podrobno spremljal F1, sta jo v mojem osnovnošolskem ali srednješolskem razredu spremljala mogoče še dva. Ko sem pred 10, 15 leti prišel v osnovno šolo na pogovor o F1, sem ugotovil, da dve tretjini razreda, vključno z dekleti, pozna junake F1 in osnove tega športa. Ko govorimo o romantičnih časih, je F1 in motošport spremljal manjši krog ljudi kot potem, ko se je to skomercializiralo. Predvsem v 90. letih. Kot sem dejal, z vstopom avtomobilske industrije in multinacionalke. Bernie Ecclestone je dobro sodeloval z njimi, saj je vedel, da več gledalcev pomeni več denarja. Spirala se je dvigala, a jasno je bilo, da se bo treba nekoč vrniti h koreninam. Ko pa se vrneš h koreninam, pride do preloma z masami gledalcev,'' je prepričan Ališič.

''Ko sem se jaz začel ukvarjati z F1, je priljubljenost konstantna naraščala. Enkrat se to konča in začne padati. Ko raste, se nihče ne sprašuje zakaj, vsi pa se sprašujejo, ko pada. Za F1 je neizogibna posledica, da bo z vrnitvijo h koreninam pridobila zvesto, a mnogo ožjo publiko od tiste splošne, ki je spremljala F1, ker je bilo moderno. Včasih so dirko spremljala vsa slovenska gospodinjstva, podrobno pa je F1 spremljalo le kakšnih 10 odstotkov teh gospdinjstev. Ti odstotki bodo ostali, moderno pa ne bo več.''

Odločitev Pro Plusa razumljiva, RTV-ja pač ne

Prenosi dirk formule 1 so bili nekoč v domeni slovenske nacionalne televizije, nato je vse skupaj prevzel komericalni Pro Plus, preden se je hrumenje motorjev spet vrnilo na nacionalko. Gre za problem slovenskega medijskega prostora, pojasnjuje Ališič, ki dobro pozna zakulisje obeh glavnih akterjev. ''Obvladujeta ga dva sistema. Sistem Pro Plusa in RTV-ja. Krog je zelo hitro zaprt. Morate se zavedati, da F1, kot sem jo delal jaz, ob vseh stroških pravic in produkcije, ne more prinašati dobička v modelu free-to-air televizije. Če bi začel delovati nekakšen plačljiv sistem, bi to morda prinašalo dovolj dohodka, da bi se potem tudi izplačalo. Proizvod se kupi zato, ker se gradi imidž, ker prinaša gledalce, ker gledalcem nekaj vračate.'' 

''Pro Plusu je sistem dolgo odgovarjal. Čeprav mu F1 ni prinašala dobička, je gradil imidž programa. Potem je nastopila kriza in v trenutku so presodili, da tega ne potrebujejo več. Poleg tega so se strateško usmerili proti nogometu in so to črtali. Komercialno povsem upravičeno. RTV je pa druga stvar. RTV ne bi smel razmišljati tako. Od vseh prebivalcev dobiva nekakšno subvencijo, zato da jim prinaša zanimive, priljubljene reči in, čepav nerad uporabljam to besedo, stvari nacionalnega pomena. Nacionalni pomen je stvar presoje. Po mojem mnenju prvenstev mnogih športov ni potrebno predvajati v neposrednem prenosu, ker tega gledanost ne opravčije. Treba pa je to pokazati v športu in informativnih oddajah. V nacionalnem interesu je, da ljudem pokažemo to, kar imajo najraje. Mene so velikokrat grajali in se mi posmehovali, ker sem rekel, da je F1 po nogometu in smučanju še vedno najbolj priljubljena. Potem je nacionalna obveza javne televizije, da to Slovencem predvaja. Če javni zavod pobira naročnino in je interes dovolj velik, je dolžnost javnega zavoda, da to predvaja. Protiargument je bil, da tam ni Slovencev. Ni pomembno, Slovence še vedno zanima,'' je pojasnil nekdanji komentator dirk formule 1.

''RTV ne funkcionira profesionalno''

Ališič brez dlake na jeziku pove, da RTV ne uresničuje svojega poslanstva. ''RTV ne funkcionaria komercialno, kar je tudi prav, obenem pa ne funkcionira profesionalno. Hudo mi je tako reči, ampak gimnastika, plavanje in nekateri športi v neposrednem prenosu nimajo smisla, ker to gledajo družine tistih, ki tam nastopajo. To je kruta usoda dejstva, da obstajajo štirje globalni športi. Za globalne športe je RTV dolžan poskrbeti. Del bo vedno pobrala komercialna televizija, del pa je še vedno dolžnost nacionalke. Na RTV-ju se večini ne sanja, kako bi moralo biti. Ker so sami sebi namen, nezamenljivi in neodstavljivi, funckionirajo v svojem sistemu in zato je tako, kot je.''