Kaj menite o dvoboju med Litvo in Italijo?

Seveda bi si želel, da napreduje Litva, a vsi pri nas govorijo o tekmi pred desetimi leti, ko nas je leta 2004 na olimpijskih igrah nepričakovano premagala Italija. To je bil velik šok, saj smo leto prej osvojili evropski naslov. V tisti ekipi je igral tudi Kšyštof Lavrinovič, ki pravi, da se tistega dvoboja spominja, kot da je bil včeraj. Tudi preostali fantje, ki so takrat gledali le televizijo, se dobro spominjajo tekme. Nikoli ne veš. Simone Pianigiani goji zelo avanturistično košarko. Zelo hitro si podajajo žogo, in če jim uspe odigrati svojo igro, bo za Litvo zelo težko. A upam, da mi ne bo treba gledati tekem, ki prinašajo le vozovnico za svetovno prvenstvo.

Pričakujete na odločilnih dvobojih več navijačev iz Litve?

Navijači bodo prišli, a ne več kot 1.500 ali 2.000. Iz Vilne ni direktnih letov za Slovenijo. Tako morajo leteti prek Dunaja in drugih mest, nekaj jih bo prišlo tudi s svojimi vozili in avtobusi.

Kako bi primerjali organizacijo izpred dveh let s tokratno?

Organizacija je dobra, večjih razočaranj nisem doživel. Je zelo dobra, ni bilo nobenih velikih težav. Težko bi primerjal z Litvo, ker verjetno ne bi bil povsem objektiven. Tisto prvenstvo je še vedno zelo globoko v mojem srcu. Doma je vedno nekoliko lepše kot v tujini.

Si vam je uspelo ogledati Slovenijo?

V Slovenijo sem prišel z motociklom; vsak dan si vzamem nekaj časa za vožnjo in krajše potovanje. V tem uživam. Obiskal sem Postojnsko jamo, v prvem delu sem bil na Bledu. Bilo je zelo lepo, lahko sem si ogledal gore. Zdaj sem prvič v Sloveniji. Gre za lepo deželo, Ljubljana pa se mi ne zdi pravo evropsko mesto. Ne vem, kako bi se izrazil. Vse je nekoliko mirno, spoznal sem nekaj ljudi, ki razmišljajo drugače, morda ne tako mednarodno kot v Vilni. A mi je zelo všeč, Slovenija je čudovita dežela.