"Zadovoljna sem s sedmim mestom, pričakovala pa sem, da bom dosegla nekaj boljše daljave. Mogoče je bila želja prevelika in se nisem mogla zbrati, kot je bilo potrebno za tako izredno tekmo," je dejala Ratejeva, ki je izboljšala najboljšo slovensko uvrstitev v metu kopja na dosedanjih SP, deveto mesto Renate Strašek iz Göteborga leta 1995, in se skupno izenačila na sedmem mestu. Ni ji veliko manjkalo, da bi se od tekmovanja poslovila že po tretji seriji. Najprej so prekinili njene priprave za zalet zaradi podelitve kolajn v skoku v višino, nato pa je morala še prekiniti svoj zalet tik pred izmetom in ji je za odločilni poskus preostalo le 18 sekund.

"Teh sekund nisem videla, osredotočila sem se le na ponovitev. Tretja serija je odločala. Šla sem na vse ali nič. Ustavila sem se pri prvem zaletu, ker je bil slabo namerjen, v drugem pa mi je uspelo in sem si pridobila še tri mete med najboljšo osmerico, ki je nadaljevala tekmovanje. Trener Andrej Hajnšek mi je prepustil ta met, dejal je, naj ga naredim po svoje. Potem sem se borila do konca, toda konkurenca je bila tokrat izjemna," je pojasnil Ratejeva.

Slovenski rekord (67,16 m), ki ga je dosegla 15. maja 2010 v Dohi in s katerim je sedaj 11. po izidih vseh časov, ne bi zadoščal za kolajno, saj je bil v izredni tekmi ogrožen tudi svetovni rekord (72,28 m), ki ga je Špotakova dosegla 13. septembra 2008 v Stuttgartu. Že v prvi seriji je Špotakova z 68,80 napovedala boj za zlato. Abakumova je že v drugi seriji z 71,25 m prevzela vodstvo in presegla tudi izid sezone Špotakove (69,45 m). Peta serija je postregla s prevzemom vodstva Špotakove, ki se je s svojimi reprezentančnimi kolegi veselila 71,58 m. Prva pa je bila le slabi dve minuti, saj jo je Abakumova takoj prehitela z izidom za večne lestvice (71,99 m). Zadnja serija na vrhu ni prinesla sprememb in Čehinji ni uspelo Rusinji odvzeti zlata, tako kot ji je na OI v Pekingu.