Rok Marguč je slovenski deskarski reprezentanci priboril novo kolajno. V La Molini je postal svetovni podprvak, kar je njegov največji uspeh. Doslej je za to veljalo mladinsko prvenstvo v Zermattu, kjer je prav tako zaostal zgolj za avstrijskim šampionom Benjaminom Karlom.

Prav Karla je 24-letni Celjan v svetovnem pokalu že nekajkrat premagal. Tudi letos, a žal tako ni bilo v La Molini, kjer je bil v finalu vodilni v svetovnem pokalu prepričljivo boljši. "Očitno je, da sem se s srebrno kolajno vsaj v podzavesti zadovoljil in v finalu nisem bil pravi. Če bi pokazal vožnje, kot sem jih pred finalom, bi imel možnosti. A sem se prehitro zadovoljil. Mogoče se trenutno s tem niti ne obremenjujem, a ne vem, kako bo čez mesec ali dva, ko se bom bolj zavedal, kakšno priložnost sem izpustil iz rok," je dejal Marguč, ki je bil v kvalifikacijah najhitrejši, nato pa je vendarle imel nekaj težav, vse ni šlo tako gladko, kakor je po kvalifikacijah marsikdo pričakoval.

"Proti Veithu sem nastopil nekoliko preveč samozavestno. Po prvi vožnji sem imel le stotinko prednosti, a sem sam pri sebi dejal, da bom v drugi vožnji nastopil na hitrejši progi in bil prepričan o uspehu. Podobno je bilo proti Dedkovu, nekoliko bolj prepričljiv sem bil proti Fleutschu. Vsekakor sem se po kvalifikacijah tudi nekoliko bal. Nikakor si nisem želel biti prvi, saj to prinaša dodaten pritisk. A očitno sem tudi mentalno dozorel. Lani sem na olimpijskih igrah izgorel v preveliki želji, pred svetovnim prvenstvom pa sem si rekel: "To je le ena normalna tekma." In posledica nekoliko večje sproščenosti je kolajna," se je smejalo Celjanu, ki priznava, da mu je šla v Španiji na roke tudi proga.

"Prejšnja velika tekmovanja so bila na zahtevnejših progah, zame prestrmih in preledenih. Tokrat je bilo drugače, takšne proge bi si želel na vseh tekmah. Zelo je bila podobna tudi našem trening poligonu na Rogli, pa tudi sneg je bil takšen, kot je bil na pripravah. Vesel pa sem, da so bile razmere regularne, luknje so se sicer pojavile, a spodnja plast je bila trda."

Marguč, ki je lani na olimpijskih igrah tekmoval z zlomljeno dlančnico, letos pa zdravstvenih težav ni imel, že drugo sezono ne trenira z reprezentančnimi kolegi, ampak dela pod vodstvom svojega očeta Metoda, kar mu najbolj ustreza. Oče je tudi nekdanji deskar, ki je tudi tekmoval, a ne na najvišji ravni.

"Tudi če ne bi nikoli stopil na desko, bi bil primeren trener. On si vsako vožnjo ogleda desetkrat in točno ve, kaj moram storiti. Bolj kot očeta ne morem spoštovati nikogar. On me tudi okrega, opozarja na nekatere reči, ki jih prejšnji trenerji niso opazili oziroma mi tega niso povedali. V ta šport je zaljubljen in vsekakor ima veliko zaslug za mojo kolajno," hvali odnos s trenerjem deskar, ki ima velike cilje tudi v slalomu: "V slalomu sem celo boljši kot v veleslalomu. Da bom osvojil še eno kolajno, ne morem napovedovati, vsekakor pa lahko rečem, da si želim to, kar mi danes ni uspelo. Želim zlato."

Kolajna Marguča je zasenčila zelo dobre dosežke drugih Slovencev. Tako je Žan Košir ponovil olimpijski dosežek, zasedel šesto mesto, kot sam pravi, več ni mogel: "S seboj sem prinesel pet desk, a na štirih nisem bil domač. Tako sem se odločil za isto, s katero sem tekmoval na olimpijskih igrah, čeprav je gotovo najmanj hitra. A z njo sem bil prepričan, da sem bom uvrstil v izločilne boje, žal pa boljšega rezultata ni dovoljevala. V slalomu takih težav nimam, zato od njega tudi več pričakujem."

Flander razočaral
Izidor Šušteršič je s 13. mestom dosegel svoj drugi najboljši rezultat na svetovnih prvenstvih (v Arosi leta 2007 je bil osmi), Rok Flander pa je imel nekaj smole, saj je za las ostal brez finalnega nastopa. Zasedel je 17. mesto, kar pa je gotovo manj, kot je sam pričakoval in kot je pričakovala javnost.