Trener najuspešnejšega slovenskega plavalca Petra Mankoča, Dimitrij Mancevič, bo na plavalno EP v Budimpešto odpotoval na lastne stroške, ker se ne strinja s trenutnim delovanjem Plavalne zveze Slovenije. Mancevič vodstvu PZS očita neurejen status trenerjev, ki jih je zveza angažirala, in dejstvo, da trenerji ne le niso plačani, temveč nosijo celo del stroškov zveze, kot je denimo uporaba prenosnih telefonov, za nameček pa zveza plavalcem in trenerjem za osvojene kolajne in dosežene evropske in svetovne rekorde že leta in leta ne izplačuje nagrad, zato se je odločil uresničiti napovedani bojkot.

"Ni skrivnost, da je ignoriranje problematike že stalnica v delu novega vodstva PZS. Zato sem se odločil za uresničitev svoje napovedi, ki sem jo podal na tiskovni konferenci decembra 2009," je ta torek med drugim zapisal Mancevič in razkril, da je zvezi prek svojega podjetja za čas dela med EP v Turčiji izstavil račun v višini 420 evrov za izpad dohodka v podjetju in račun v višini približno 200 evrov za stroške mobilnega telefona, ki so nastali po Mankočevem svetovnem rekordu in osvojeni kolajni. Dolgoletni trener Mankoča je ob tem izpostavil, da je bila praksa v času starega vodstva zveze drugačna in da je vodstvo odprave prek službenih telefonov zveze vedno znova poskrbelo, da so bili najuspešnejši plavalci na ta način dosegljivi za medije, klubi so dobili del stroškov, ki so nastali z odsotnostjo trenerjev, povrnjen ...

Mancevič pravi, da so trenerji edini, ki v slovenski reprezentanci delajo za čast, druge funkcije so plačane. "Sam na to gledam drugače. Ko delam za klub, naj me plača klub, ko delam za reprezentanco, naj me pač reprezentanca," pravi Mancevič, ob tem pa opozarja tudi na neizplačane nagrade in trdi, da je izgovor, da nagrad ni zaradi nepotrjenega pravilnika o nagradah na zvezi, "privlečen za lase". Še več, Mancevič trdi, da so bile nagrade za leti 2005 in 2006 kljub nepotrjenemu pravilniku izplačane, v nadaljevanju so nagrade dobili le še nekateri, s Petrom Mankočem sta ostala brez, po drugi strani pa je imelo novo vodstvo zveze po njegovem mnenju dovolj časa, da pravilnik do zdaj potrdi.

Ob tem ne gre spregledati, da je Mancevič med slovenskimi trenerji edini, ki se javno ne strinja z zdajšnjim delom zveze in selektorja. Sam pravi, da je osovražen zaradi vseh svojih uspehov, kolajn in rekordov, za katere so mnogi trdili, da jih zaradi slabih razmer ni mogoče ustvariti, pa tudi zaradi nekaterih v preteklosti lažno predstavljenih številk o stroških, ki so nastali s pripravo Mankoča. Prav tako Mancevič poudarja, da v Sloveniji z nekaj izjemami praktično ni trenerjev, ki bi res dosegali odmevne izide, in zaradi zavisti mu ne privoščijo zanj potrebnih pogojev za delo, prav tako pa nimajo težav z nagradami, ki si jih s svojimi varovanci niso priplavali. Zdajšnje drobljenje sredstev za priprave, od katerih se ne zahteva uspeha, večini celo ustreza.