Sedemindvajsetletni nemški skakalec Markus Eisenbichler še nikoli ni slavil na tekmah svetovnega pokala, petkrat je osvojil drugo mesto, štirikrat je bil tretji. Na svetovnem prvenstvu, ki poteka v Avstriji, pa je v zadnjih dneh osvojil dve zlati kolajni na skakalnici v Innsbrucku, posamično in ekipno.
Za nekdanjega nordijskega kombinatorca pa bi se vse skupaj lahko končalo precej drugače. Poleti 2012 je namreč grdo padel na treningu v Oberstdorfu in si poškodoval tretje vretence, še štiri pa so bila poškodovana.
"Ko sem ležal na tleh, nisem ničesar čutil. Včasih sem pač skakal na takšen način, nekontrolirano, divje, pogosto nisem bil stoodstotno z mislimi pri skoku," je o svojem padcu izjavil Eisenbichler. Izgubil je občutek v nogah, nekaj mesecev se ni bil zmožen pravilno gibati. V nemških medijih so bili prepričani, da je njegove kariere konec. A to se ni zgodilo.
"Medtem ko sem ležal v bolnišnici, sem si dejal, da se bom vrnil. A nisem se želel le vrniti. rekel sem si, da če se bom vrnil, bom to storil stoodstotno pripravljen, 80 odstotkov me ne bo zadovoljilo. Ali stoodstotno, ali nič."
Izpustil je naslednjo sezono svetovnega pokala, kasneje pa se je odločil vrniti prav na skakalnici, ki mu je skoraj vzela kariero. "S čudnim občutkom sem odšel na skakalnico v Oberstdorfu, a sem premagal svoj strah."
V sezoni 2013/14 je v svetovnem pokalu osvojil dve osmi mesti, ta dosežek pa je še izboljašl v naslednjem letu, ko je bil dvakrat šesti, enkrat sedmi in štirikrat osmi. Sledila je še ena slabša sezona, nato pa je v sezoni 2016/17 trikrat stopil na zmagovalni oder posamičnih tekem, vselej je bil tretji. "To je bila izjemna potrditev zame. Bilo je zelo pomembno, nisem vedel, kaj naj počnem s svojimi čustvi. Biti na stopničkah tekme za svetovni pokal so bile moje sanje že od otroštva, zdaj si želim še zmagati." Leto kasneje je svoj dosežek popravil še za eno mesto, kar štirikrat pa je bil drugi tudi v tej sezoni.
Bi mu uspelo postati svetovni prvak brez skoraj usodnega padca leta 2012? "Skoraj prepričan sem, da ne. Padec je prinesel spremembe v moje življenje. Naučil sem se, kako se je treba spoprijeti z neuspehi. Zdaj mi je lažje, ko ne gre vse po načrtih. Tudi zato, ker lahko pomislim, da sem lahko vesel, ker sem zdrav. Seveda sem se tisti trenutek želel izogniti padcu, a zdaj sem zadovoljen, da se je zgodil. Še zlasti, ker ni pustil posledic. Pomagal mi je na raznih področjih. Včasih sem znal biti površen. Zdaj razmišljam drugače. V situacijah, ki ti veliko pomenijo, se moraš potruditi, poskušaš iztržiti najboljše in če ti ne uspe, potem si nimaš kaj očitati. Poskusil si na najboljši način in iz tega se lahko marsikaj naučiš."