Do zdaj še niste vodili nobene reprezentance, pred vami pa je izziv s Slovenijo. Kakšen način dela boste izbrali?
Res je, da še nikoli nisem vodil nobene državne izbrane vrste, sem pa imel petkrat ali šestkrat priložnost, da to počnem. Bil sem blizu prevzema reprezentanc Francije, Španije, Črne gore in Srbije, a sem vedno raje vodil klube. Slovenska košarka letos potrebuje veliko aktivnost in reprezentanco vidim kot vseslovenski klub. Lahko ima igralce, ki so največji košarkarji Evrope in sveta, a v državni ekipi zvezde ne morejo biti, saj so člani enega kluba, ene družine.

Sloveniji se obeta zamenjava generacije, EP 2013 je verjetno zadnje za to in trenutno ni velikih zvezd v mlajših kategorijah, kot so bili denimo Marko Milič, Boštjan Nachbar in drugi. Kakšno je vaše mnenje o podmladku?
Popolnega mnenja nimam, saj še nisem imel priložnosti videti vseh mladih igralcev, ki pa sem jih, od pionirjev do mladincev, prišel gledat na Dan slovenske moške košarke. Obiskal bom vse trenerje in klube, ki nastopajo v ligi Telemach in potem bom šele lahko presodil o tem, ali obstajajo tako talentirani igralci kot tisti, ki ste jih omenili. Tudi če ne bodo superzvezde, to ne bo nikakršna tragedija, pomembno je, da se vrhunsko in resno dela, saj generacije prihajajo in dve leti imate lahko svetovne igralce, potem pa eno leto nikogar. To se ciklično menja.

Vaš predhodnik Memi Bečirović je za kapetana postavil Jako Lakoviča, koga pa vi vidite v tej vlogi?
Nimam prioritete, koga bi postavil kot kapetana, saj moram najprej videti, kdo bo vse prišel, potem pa bom izbral najprimernejšega za to nalogo.

Znani ste kot trener, ki daje veliko poudarka obrambi, zato me zanima, kakšno igro bo gojila slovenska reprezentanca.
Ni čisto tako, zadnjih pet, šest let denimo hodim po svetu in predavam o napadu. Ta miselnost obstaja od mojega delovanja pri Limogesu, kjer je igral tudi Jure Zdovc in kjer smo po zmagah nad velikimi klubi osvojili Evroligo. Takrat so ljudje govorili, da smo igrali obrambno in da sem obrambni trener, kar ni res. Vzgojil sem najboljše napadalne trenerje v Evropi, kot so bili Peter Naumoski, Toni Kukoć, Dino Radja, Duško Ivanović, Velimir Perasović, Zoran Savić in nekateri drugi. Košarka je zame harmonija med obrambo in napadom, tako da ne bi mogel reči, da je obramba pomembnejša. Se pa dobri rezultati ne morejo doseči s slabo obrambo, tudi če ste izredno talentirani v napadu.

Kakšne bodo vaše naloge v letu 2011?
Konec januarja se vračam v Slovenijo in takrat si želim obiskati nekaj klubov, mesta za priprave reprezentance ter se pogovoriti z določenimi ljudmi, med drugim tudi z Juretom Zdovcem, dr. Mikom Pavlovičem, Janezom Drvaričem in ostalimi. Želim si zbrati vse informacije, ki so pomembne za vodenje reprezentance, potem pa si želim, kolikor bo to mogoče, ogledati vse mlade igralce, imeti nekaj treningov z njimi ter pripraviti nekaj izobraževanj za mlade trenerje. Vse svoje znanje želim usmeriti na mlade slovenske trenerje, da bodo za mano, ko bom odšel, ostali tudi dobri trenerji. Povsod, kjer sem delal, sem za sabo pustil najboljše stratege, ki so danes v dobrih klubih.

Kakšna pa se vam zdi dvorana v Stožicah?
Prvič sem jo videl na televiziji, ko sem gledal eno izmed tekem Uniona Olimpije, in mislim, da ima posebno sliko, posebno vrsto svetlobe. Res je fantastična, ena najboljših, kar sem jih videl do zdaj, a lepa je le, ko je polna, in mislim, da jo bodo ljudje vedno radi obiskovali.