Košarkarska zveza Slovenije je presenetila prav vse in na mesto selektorja reprezentance postavila Božidarja Maljkovića. Kako komentirate najnovejšo potezo KZS?
Moram reči, da sem vedel, da se pogovarjajo z (Božidarjem) Maljkovićem. Nisem pa vedel, da bo ta zgodba tako hitro zaključena in da se bodo tako hitro dogovorili. Glede na to, da se zadnje čase v slovenski košarki dogajajo velike stvari, je tudi košarkarska zveza na stvari začela gledati mnogo bolj velikopotezno, že zaradi same kandidature in potem tudi izbora za organizacijo evropskega prvenstva. Mislim, da je izbor Maljkovića pravilna odločitev, da so šli tudi pri selektorju na nek višji nivo. Z Maljkovićem mogoče že na zelo visok nivo. Mislim, da slovenska reprezentanca vse od njene ustanovitve še ni imela selektorja, ki bi bil sposoben iz slovenskih reprezentantov izvleči tisto, kar bi v vseh teh letih lahko dali. Jaz samo upam, da je Maljković zdaj tista prava zgodba in da bo to res to.

Bo Maljković tudi nekakšen magnet za igralce, da se odločijo za zastopanje svoje države?
Definitivno. Rekel bi še to – samo upam, to moram povedati, da Maljković ni selektor samo za dva meseca na leto. Ne vem, ali je pogodba enoletna, dvoletna, triletna ...

Podpisal je triletno pogodbo z možnostjo prekinitve sodelovanja ...
Triletna? No, dobro. Jaz samo upam, da to ne pomeni, da bo prisoten samo tista dva meseca, kolikor približno trajajo priprave in samo prvenstvo. Upam, da bo Maljković na nek način bival v Sloveniji. Mislim, da bi moral biti veš čas tukaj. To ne pomeni vsak dan, ampak Maljković bo gotovo dobro plačan, zato bi ga morali maksimalno izkoristiti tudi pri nekaterih drugih stvareh. To pomeni, da bi moral ves čas spremljati slovensko košarko, biti prisoten v Sloveniji, delovati po klubih in s slovenskimi trenerji, obiskovati klube ... Lahko si predstavljamo, kaj pomeni za nekega mladega igralca ali mladega trenerja, če jih obišče selektor slovenske reprezentance, ki mu je ime Božo Maljković. Mislim, da je z njim treba narediti nekakšno celostno varianto, od katere bo imela korist celotna slovenska košarka, ne le članska reprezentanca, ki jo bo vodil. Če bo temu tako, potem bo to res velika korist, prepričan pa sem, da bodo prišli tudi uspehi. Poleg tega mora ves čas obiskovati tudi naše igralce, ki so v Evropi in po svetu. To je formula, ki so jo pred nami že uporabili Srbi in jo uporabljajo še mnogi drugi. Zdi se mi, da je to dobra stvar. Še ena dobra zgodba, ob številnih dobrih, od Olimpije pa do evropskega prvenstva, Stožic ...

Glede na vse njegove dosežke je videti, da gre za človeka s pedigrejem. Kako dobro ga poznate, tudi kot osebo?
Kot ste rekli – gre za veliko ime evropske košarke. Gre za človeka s pedigrejem, z znanjem in z rezultati. Vse tisto, kar dosedanji slovenski selektorji, ki jim priznavam njihovo delo in trud, preprosto niso imeli. Vse to bo seveda pripeljalo tudi do tega, da ga bodo zagotovo vsi slovenski igralci, ne glede na to, ali igrajo v Evropi ali v ZDA, spoštovali. Verjamem, da se bodo vsi odzvali vabilu in da bo on iz njih znal izvleči maksimum.

Košarkarska zveza je torej prvič prelomila tradicijo domačih selektorjev. Trend tujcev na klopi reprezentanc je mogoče zaznati tudi v drugih športih. Kaj lahko moštvu prinese tujec, česar domač strateg ne more?
V našem primeru je to jasno. Mi v tem trenutku nimamo slovenskega trenerja svetovnih ali evropskih kvalitet. Vedno sem govoril, da sem v slovenski košarki pogrešal to, da razvoj igralcev, ki igrajo v najboljših evropskih klubih in v NBA, ne spremlja tudi trenerski kader. Vedno sem pogrešal to, da slovenski trenerji ne delajo v Italiji, Španiji, Grčiji in še kje, kjer bi lahko držali kontakt z vrhunsko evropsko in svetovno košarko. Na ta način se odpirajo vrata njihovim kolegom, slovenskim igralcem in vsem ostalim. Ker tega nimamo, smo pač posegli po tujem strokovnjaku, ki bo, upam, v veliki meri pripomogel k napredku trenerske stroke. Mislim, da bi moral v teh letih poleg tega, da vodi reprezentanco, tudi vzgajati trenerje. Upam, da bodo tudi klubi dovolj pametni, da bodo to znali izkoristiti. Ta velik korak zveze morajo izkoristiti, zveza sama pa mora najti skupen jezik in Maljkovića izkoristiti – v pozitivnem smislu seveda.

Velikokrat je slišati, da sta srbski in slovenski karakter precej kompatibilna. Vi ste dolgo časa igrali tudi v Srbiji (za Partizan, op. p.), lahko to potrdite?
Mislim, da lahko temu pritrdim. Prvič tu ni nobene jezikovne bariere, vsi slovenski reprezentanti seveda razumejo srbski jezik, prav tako pa Maljković verjetno razume večino slovenskega. V bivši Jugoslaviji to nikoli ni bil problem. Mentaliteta je tako ali tako zelo podobna. Ne nazadnje je slovenska košarka tako uspešna, ker imamo slovenski košarkarji in ostali športniki podobno mentaliteto tisti nekdanji jugoslovanski. Ta je bila, kot vemo, vedno zmagovalna. Jaz upam, da nam bo Maljković zraven dal še delček tega, kajti te prepotentnosti mi mogoče v takšni meri nikoli nismo imeli.

Torej izključujete možnost debakla, kot se je nedavno zgodil Dušku Vujoševiću pri CSKA Moskvi?
(smeh) V vrhunskem športu na žalost ni možno izključiti ničesar. Ampak Maljković bo v roke dobil vrhunsko reprezentanco, tudi on je vrhunski strokovnjak, ki se v Slovenijo gotovo ni prišel blamirat, ampak je zelo dobro premislil o tem, kam gre in v kaj se spušča. Prepričan sem, da v Slovenijo prihaja z izjemnimi ambicijami. Vedeti moramo nekaj – Slovenija je vedno bila in vedno bo izziv tudi za tuje strokovnjake. Problem je bil samo v tem, da nismo imeli dovolj denarja, se nismo želeli pogovarjati, ali smo v svoji majhnosti rekli: "Ne, naši bodo vodili našo reprezentanco!" Svet je zdaj majhen, to je zdaj globalna vas. To nima več nobene zveze.

Maljković ni še nikoli vodil reprezentance. Je to lahko problem, ali se vodenje kluba in državne selekcije ne razlikujeta tako zelo?
Po eni strani bi nekdo lahko rekel, da je problem, po drugi strani pa bo, kot sem že rekel, izjemno motiviran. Vrhunski trenerji se vedno znova želijo dokazovati, pri njih ne gre za denar. Maljković je gotovo zaslužil toliko, da bi lahko zdaj mirno užival v pokoju do konca svojih dni in lepo živel na račun tistega, kar je naredil. Zaslužek gotovo ni njegov ključni motiv. Če je temu tako, pričakujem, da se bo vse tudi dobro izteklo.