Zakaj ste se odločili za podaljšanje pogodbe s Cremono?
V Cremoni sem se že prej dobro počutil. V bistvu je vodstvo kluba pokazalo veliko spoštovanja do mojega dela, tudi sam pa menim, da je še nekaj rezerve in bi se dalo s tem klubom narediti še kaj več kot prejšnjo sezono. Menim, da je bila to prava odločitev v tem trenutku.

Tudi Marko Milić ostaja v klubu. Kako pa je z Vladom Ilievskim, ki so ga  nekajkrat že omenili kot možno okrepitev Cremone?
Že kar nekaj košarkarjev se je povezovalo s prestopom v naš klub, a stiki niso bili vzpostavljeni še z nikomer. Seveda iščemo igralce, potrebujemo vsaj tri ali štiri tujce, skrbno pa jih bomo izbrali v okviru našega proračuna. Seveda ne moremo kupiti najboljših igralcev. Veliko se pogovarjamo, delamo zapiske, gledamo posnetke in poskušamo najti najboljšo možnost za nas. Kar pa se tiče Ilievskega, ni bilo nobenih stikov.

Omenjali so vas tudi kot kandidata za klop Uniona Olimpije. Vas je kdo kontaktiral na to temo?
So, vendar sem ocenil, da je zame v tem trenutku primernejša Cremona.

Ali ste kljub nevšečnostim, ki ste jih v preteklosti imeli z Olimpijo, pripravljeni nekoč znova prevzeti ljubljansko moštvo?
V tem ne vidim težave. Zdaj klub vodijo povsem drugi ljudje. Z direktorjem Janezom Rajgljem sva dobro sodelovala že pri Geoplinu Slovanu in verjetno bi lahko tudi pri Olimpiji vzpostavila dobro sodelovanje. Bilo je več klicev, a odločil sem se za nadaljevanje zgodbe s Cremono.

In zakaj ne zdaj?
Tudi zato, ker je biti trener Olimpije ogromna odgovornost. Od te sicer ne bežim, a v Ljubljani je včasih težko narediti tisto, kar se pričakuje. Sezona, ki se končuje, je bila za Olimpijo izjemna, kaj takšnega bo težko ponoviti. Če bi imel na voljo več časa za določen projekt ... Pri Olimpiji za to ni nikoli pravega posluha, nihče ne želi čakati, da se ustvari prava ekipa. V tem je velik problem. Uspehi ne padajo z neba, in če nimaš denarja, je težko sestaviti moštvo. To traja nekaj časa, vemo pa, da v Olimpiji trenerji ne ostajajo dolgo. Ta trenutek si preprosto nisem upal v to, ni pa rečeno, da ne bi v sodelovanje privolil kdaj drugič. V vsakem primeru bom o zadevi zelo dobro premislil.

V zadnjem času v Sloveniji in Italiji veliko prahu dviguje potni list Omarja Abdula Thomasa ...
O tem verjetno veste več kot jaz. O njem lahko govorim le kot o igralcu, saj smo se dvakrat pomerili z Air Avellinom. O njegovi zgodbi s potnim listom ne vem nič. Gre pa za zelo kakovostnega košarkarja. Bil je imenovan za najkoristnejšega igralca italijanskega prvenstva, njegovo moštvo je naredilo dober rezultat. Bil je najboljši med dobrimi igralci, in to veliko pove.